Odgovori na: Knjiga Življenja
Knjiga Življenja v vas lahko povzroči, da boste dali pozornost na določeno dilemo ali recimo paradoks, ki že živi znotraj vas in želi, da se ga osveti na nov način. Paradoks enega uporabnika je, fraza: “Kdor najde svoje življenje, ga bo izgubil, in kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel.”
To frazo bi naj izrekla ena oseba pred dobrimi 2000 leti,.. in če verjamemo tej davni zgodbi dobesedno in se vživimo še v okolje kjer bi ta oseba naj takrat živela in delova<span class=”text_exposed_show”>la, toraj tudi v zavest ljudi, ki je to osebo takrat obkrožala, je bila izjava za takratno družbo in takratno raven zavesti dokaj smiselna..
Je pa v tej izjavi, pač vibracija smrti, toraj vedno nekaj umre/umira, ali eno ali drugo,.. ampak, če dajemo enemu polu dvojnosti večjo pomembnost kot drugemu, smo neuravnovešeni, nesrečni, slej ko prej pa tudi zablokirani..
Torej smrt ima tudi svoj kontra pol, rojstvo,..
Današnja družba ima seveda večinoma preveliko pomembnost na polu rojstva/neminljivosti.. bori in izogiba pa se smrti/minljivosti.. ampak če se postavlja katerikoli pol dvojnosti nad drugega, potem se pojavi neravnovesje v našem življenju in to potem ni izpolnjenost, ljubezen, harmonija, ipd.. te vrednote se najdejo v Enosti.. Enost pa je enigma, ki nastane takrat ko smo izkusili vse skrajne pole dvojnosti, jim dovolili da obstajajo še naprej, nato pa smo sami sebe pozicionirali izven teh ekstremov, v točko, kjer ti pozitivni in negativni poli obstajajo znotraj nas, mi sami pa obstajamo izven teh dualnih teženj, torej smo lahko oboje hkrati.. ali pa le dovoljujemo da se tako -, kot + v naravnem toku svojega pojavljanja in izginjanja pretakata skozi nas..
V enosti namreč ne more en pol nadvladati drugega, saj se le dovoljuje pojavljanje tako enega kot drugega, v njunem naravnem sosledju ali tudi oba hkrati..</span>
Iz pogleda enosti tudi zgornja izjava izgleda dokaj drugače.. Namreč od tukaj je tako tisti, ki umira in tisti ki se rojeva, del tebe, torej oboje si ti..
Ne gre za to,da bi ti moral umreti,da bi nekdo drug lahko živel, gre bolj za to, da ko ta del tebe, ki si ga zelo dolgo živel, izpolni svoje poslanstvo in želi “umreti”, takrat moraš sam začutiti in svojemu novemu jazu dovoliti, da vstopi/vstopa, ter se prepustiš naravnemu toku spremembe, in ves čas tega dogajanja lahko radostno ŽIVIŠ to spremembo, to evolucijo.. in če to resnično živiš, se tako pomembnost smrti in rojstva umakne.. Saj smrt in rojstvo, sta opis nezavestnega procesa, zavestni proces pa ima ves čas pred sabo svoje življenje in to življenje ne daje pomembnost predznakom dvojnosti, saj je del večne Enosti, ki se le dogaja, izkuša in živi..
"če te nekaj sili leteti, se nikdar ne boš plazil.."
