Reply To: REALNA realnost /vs./ projicirana realna realnost

[Nataša]

Bor wrote:

Mogoče imaš prav….vendar menim, da kakor koli že obračamo so nekatere stvari, stanja, dejanja… dobra druga pa slaba. Npr. nikakor ne morem reči, da je zloraba otroka lahko kar koli drugega kot slabo in zavrženo dejanje….seveda govorim le o dejanju in nič o storilcu samem. Podobno menim, da je bolezen npr 5. let starega otroka, ki zboli za rakom in potem umre nekaj na kar bi lahko gledal, kot na pozitivno stvar. Sedaj pa…. kako na vse to “gleda” bog ne vem…pravzaprav se mi niti ne sanja, kaj si on/a misli.

Svet je takšen, kakršen smo ga ustvarjali v stotinah let človeške neumnosti. Trenutno smo globoko v pozabi tega, kdo smo, in na vsakem posamezniku je, da se poskuša izvit iz te bede in doprinese čim več pozitivnega v kolektivno zavest, saj lahko edino na ta način ustvarimo boljši svet, v katerem se hude bolezni in izkoriščanja ne bodo več dogajala. Če smo pa tega resnično sposobni, pa ne vem. Včasih, ko se ozrem na stvari okrog sebe, sem precej pesimistična.

Bor wrote: Saj vem, da so to zadeve, ki so vsakemu kolikor toliko zrelemu osebku jasne….ampak mene vsa ta težka stanja bolj zanimajo kot tista, ki morebiti osebi, ki jo prizadenejo onemogočajo nadaljnji razvoj na poti samouresničitve.

Nisem prepričana, če je to jasno prav veliko ljudem, ker odgovore na ta vprašanja lahko najdeš samo globoko v sebi, globoko vase pa ni pripravljenih pokukati ravno veliko ljudi.

Lepo je če deliš