Reply To: REALNA realnost /vs./ projicirana realna realnost

[Nataša]

Irena wrote:

Kar se pa karme tiče – ja, spregledala sem družbeno vlogo tvoje razlage – sploh mi ta nekak ni pomembna, kot se mi zdi “duhovna vloga” – menim, da je karma motor in utež evolucije.

Irena, jaz pa mislim, da je resnično razumevanje družbene vloge karme še kako zelo pomembno, ker si jo večina ljudi zaradi krivde, ker sploh obstaja, še vedno razlaga v smislu odplačevanja in oddelovanja, in to razlago ponuja tudi večina duhovnih učenj, ena čisto direktno, druga malce bolj zavito v vato. Bolj kot se človek čuti krivega zato, ker sploh je, bližje mu bo učenje, ki karmo razlaga v smislu odplačevanja.

Zdajle sem se recimo spomnila na dogodek izpred kakšnih pet let, ko sem pravzaprav šele začela stopat po poti spoznavanja same sebe. Šla sem k jotish svetovalki, in pravzaprav se ji še danes večkrat iskreno zahvalim, ker me je s svojo razlago spodbudila, da sem začela razmišljat s svojo glavo, čeprav sem takrat delovala iz besa. V tistem času sem namreč ravno vstopila v sade sati, imela sem še cel kup “slabih” in “težkih” obdobij, in takrat mi je rekla, da v bistvu nimam kaj, da teh sedem let moram pač zdržat, da tako je in naj se s tem sprijaznim, ker v tem času bom intenzivno odplačevala karmo. Takrat se mi še sanjalo ni, kdo sem in zakaj sem tukaj, in na eni ravni sem pač sprejela, da sem najbrž naredila marsikaj slabega in da moram sedaj to odplačat. Drugi del mene pa je bil strašansko besen in je dobesedno kričal, da nisem kriva – no, hvala bogu, sem poslušala ta del in se počasi začela otresat krivde, razumevat, da lahko karmo včasih “oddelam” z enim samim klikom ali notranjim uvidom, pri nekaterih drugih stvareh se pa pač moram bolj potrudit, da poiščem svoja prepričanja, s katerimi ustvarjam realnost takšno, kakršna je. Samo oddelujem in odplačujem pa ničesar več, in tudi krivo se vedno manj počutim. Vse stvari, ki ustvarjajo “negativne” vidike moje realnosti, sem našla v otroštvu, ko sem kot zelo občutljivo bitje ustvarjala svoja prepričanja, ki so mi takrat pomagala preživet. To je to, in zdaj mi ostane samo odkrivanje, kje in kaj je bolelo, da sem si ustvarila določene vzorce obnašanja, in njihovo preobražanje.

Vpogled v prejšnja življenja mi je pokazal, da sem že neštetokrat ponovila ene in iste stvari, ampak preprosto zaradi svoje lastne neumnosti, ki je skupna vsem ljudem, in to je nezmožnost videti, kdo sploh smo. Večina ljudi si to neskončno ponavljanje in vrtenje v enem in istem krogu razloži kot odplačevanje karme, ampak meni to preprosto ne sede več, ker to ni pot, ki bi vodila v svobodo.

Lepo je če deliš