Reply To: Equilibrium delavnica
tadej pretner wrote:
V materialnem je vse polarno. In izziv je nauciti se delovati nepogojeno v materialnem (pogojenem). Ko znas vec, si monejsi.Recimo, da je tako…Zakaj so potem ljudje po toliksni masi rojstev ( tisoce X ) se zmeraj tako sibki…???…Iz zivljenja v zivljenje bi po logiki morali vedeti vedno vec in biti vedno mocnejsi…pa niso…Ljudje so v bistvu neverjetno sibki…se posebaj, ce gledam globalno ?!
Zato, ker je razvoj materialne realnosti same prehiter. O tem sem že pisal, da med sebe in naravo tlačimo vedno več stvari,ki nas od nje odaljujejo. Ampak hkrati se pa tudi dogajajo procesi povezovanj, le motivi so vprašljivi (internet, EU …). Življenje je vedno bolj zahtevno. Tudi o tem sem po mojem že nekje klele pisal, kako se je vse spremenilo v recimo 20 letih – pred dvajsetimi leti je pri nas ekonomija temeljila na nekaj velikih podjetjih gihantih. Ko si dobil služno v katerem od njih, si lahko planiral lajf, počutil si se relativno varno. Danes tega ni. Ekonomija temelji na manjših podjetjih,ki danes so, jutri jih ni. Ne moreš si privoščiti, da “zaspiš”, težko kaj dolgoročno planiraš. In ta pozornost ti jemlje toliko energije, da zgleda, da je vse v riti. Zato je danes bolj kot kdajkoli prej potrebno, da se v pogojenem naučimo delovati nepogojeno. Enostavno
nas v to silijo razmere.
V določeni meri zveni smiselno…vendar ima veliko praznino?!
Če vzamem kratko časovno obdobje, recimo zadnjih 12.000 let…v času plemen in starih kultur ko so ljudje bili povezani z naravo in častili Boginjo…itd…V teh 12.000 letih sem se veliko krat rodil in pogoji za mojo OZAVEŠČENOST so bili zelo dobri…kar pomeni, da sem iz življenja do življenja postajal vedno bolj ozaveščen in močan…In ti mi zdaj želiš povedati, da je nek posrani družbeni sistem, čez noč uničil mojo ozaveščenost, ki sem jo krepil TISOČLETJA…???…Koliko je potem vredna ta ozaveščenost, ki pade čez noč ???…V tem ni nobenega smisla !!!
Nesramno bogat je…FRAZA!…Res vam moram vse na čelo limat…Če pa me sprašujeta ali želim biti nesramen, v pravem pomenu besede, je bolje, da me tega nista vprašala…