Identifikacije
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › Identifikacije
- This topic has 19 odgovorov, 6 glasov, and was last updated 12 years, 7 months nazaj by tadej pretner.
-
AvtorPrispevki
-
14. 5. 2010 ob 13:13 #3044KarlaČlan
Minuli vikend smo imeli v šoli na tapeti identifikacije (morda bo skozi kakšen odgovor Tadej bolje pojasnil, za kaj gre).
Prepričana sem bila, da nimam nekih “težjih” identifikacij, še zunaj na čik pauzi sem pojamrala in je Tadej vprašal, da če se kaj prepiram. Ne, nikoli. (enostavno ne čutim potrebe po tem, tudi ko recimo kdo ala Avatar blekne kakšno pikro, cinično ali popolnoma neumno na moj račun nimam najmanjše potrebe ga “popravljat” ali pojasnjevat svoja stališča)Potem pa sem skozi vodeno meditacijo odkrila, da se identificiram s telesom. Totalno me je šokiralo, nikoli ne bi rekla, pač podzavestno. Te dni pa mi med in po izvajanju procesa na plano prihajajo stvari, prizori, dialogi, ki to potrjujejo. Mislim, da tudi že slutim, kje in zakaj se je začelo; par let po porodu, ko sem bila totalno down in nezadovoljna, ko sem se začela iskati….. Ker pa sem relativno mlada rodila (ravno danes je naš sin polnoleten ) sem v primerjavi z ostalimi ženskami, ki se po porodu rade “razlezejo” ali zapustijo, izgledala odlično, to je bila edina stvar takrat, ki me je “držala nad vodo”……in tako naprej…
Morda se motim, ampak ta slika se mi je začela sestavljati šele ta teden….me pa zanima, ali je možno, da si identificiran s telesom pa istočasno z njim nezadovoljen?
V glavnem, tega hudiča želim razkrinkat do fundamentov , eden od načinov je proces praznine, obstaja, Tadej, še kaj??
Thx in lp
14. 5. 2010 ob 16:53 #3049strelkaParticipant
No očitno ste tukaj sami sošolci pa učitelji..
pa kljub temu a bi lahko kdo povedal zakaj se tukaj sploh gre …
saj lahko sam v dveh al pa treh stavkih ….
identifikacija …torej prepoznavati kaj česa?
se enačiti s čim…z drugimi , okoljem…To spet ena psihološka fora …a ne?
14. 5. 2010 ob 17:06 #3050KarlaČlanEvo, kopiram Tadejev post – ko je o identifikacijah razlagal v eni izmed faz Procesa praznine:
Ko se rodimo, smo del celote – življenje in okolje izkušamo na nepogojen
način. Takšno izkušnjo ima odrasel človek v meditaciji – v tem stanju
se počuti popolno, občutek ima, da ima vse, kar potrebuje. Postopek
ločevanja iz občutka popolnosti se začne, ko se otrok začne odzivati na
to, ko ga nekdo pokliče po imenu in začne se faza oblikovanja odnosa do
pojmov, kot so jaz, mene, moje … Z odraščanjem skuša otrok popolnost, ki
jo je izkušal v stanju povezanosti, zamenjati z identifikacijami v
pogojenem svetu ločenosti – z identifikacijami da smisel svojemu bivanju
(sem pameten, sem lep, sem priden, sem korajžen …). Tudi identifikacije
tipa »jaz sem« niso nič drugega, kot nizkovibracijska polja, ki za
preživetje potrebujejo (našo) energijo (glej Celostna bioterapija). Ko
se z nečem identificiramo (npr. jaz sem pameten), začnemo opažati tiste,
ki ne ustrezajo naši predstavi o pametnosti (prepoznamo jih kot neumne)
in sčasoma dobimo občutek, da nas na tak ali drugačen način ogrožajo.
Zato pride do razslojavanja!!! Identifikacije tipa »jaz sem« so torej
eno glavnih gonil, ki nas trdno vmeščajo v pogojeni svet in zaradi
katerih se ne počutimo kot del celote!!! So tudi eno glavnih gonil karme
– vsaka identifikacija privlači dogodke, v katerih se bo potrjevala –
če se imamo za pametne, bo prišlo do kup situacij, v katerih bomo morali
to dokazati, če se imamo za poštene, bo prišlo do kopice skušnjav, v
katerih bomo morali poštenost dokazati, če se imamo za pogumne …
-V
grobem identifikacije tipa »jaz sem« delimo na:
-Identifikacije s
telesom (bolj smo z njim identificirani in manj čutimo, da smo nekaj več
kot fizično telo, bolj smo nagnjeni k dednim boleznim.
-Identifikacije
s čustvi (sem žalosten, sem vesel, sem srečen). Identifikacija sem
srečen ti prikliče tudi drugi pol – nesrečne okoliščine, v katerih bo
skušala identifikacija »jaz sem srečen« preživeti.
-Identifikacije z
miselnimi koncepti: npr. sem uspešen – vse narediš, da nahraniš ta
koncept, pa četudi je treba zanj delati 24 ur dnevno.
-Duhovne
identifikacije: npr. sem bojevnik svetlobe – na pot ti bodo ves čas
prihajale temne sile, da bo koncept »sem bojevnik svetlobe« upravičil
svoj obstoj.Iz identifikacij tipa »jaz sem« seveda izhaja
potreba po tem, da imaš prav in da to vsem dokažeš. V tem tednu skušajmo
na mentalni ravni ozavestiti identifikacije tipa »jaz sem« in reaktivne
načine, na katere jih hranimo, branimo prepričanja, ki so v skladu z
njihovimi koncepti itd. Ko jih opazimo, smo na dobri poti, da izgubijo
moč nad nami.Ko smo identificirani z nekim npr. mentalnim
konceptom, čustvom … v smislu jaz sem, ne vidimo realnosti izven meja
koncepta naše identifikacije. Ko to razumemo, postanejo razumljive tudi
misli, kot so:
– Če smo za ali proti, ne moremo videti resnične
narave stvari.
– Dokler skušaš o(b)stati v skrajnostih, ne boš
spoznal resnice.
-Boj med tistim, kar ima nekdo rad in česa ne mara,
je bolezen uma.Lp
14. 5. 2010 ob 17:48 #3051AnonimnežNedejavnoAh, meni se nekatere identifikacije zdijo kar primerne in koristne…Ko je bila kao tista meditacija na “Kdo sem jaz”…najprej sem dobil preblisk “atma”…potem je sledilo ” so ham”…potem je bil blackout…in ko sem glih padal v malo poglobljen trans je bilo kao konec…
Skratka če se človeček istovesti s tem kar trenutno misli da je…glede na svojo stopnjo zavesti, miselnosti…jaz ne vidim nobenega večjega problema…Če človeček reče “Jaz sem duša” se meni zdi to že kar velik nivo razumevanja, obenem pa ni več toliko poistovetenja s telesom…Če si podrobno pogledamo zgornji stavek, je “duša” šele na tretjem mestu, pred tem pa stoji “Jaz sem”….in ko človeček tako zavestno napreduje…na koncu spozna tudi kdo je ta “Jaz”…Človeček se pač istovesti s tistim kar izkuša…najprej mora izkusit, da ni samo to fizično telo potem pa dalje…dokler ne pride do zaključka in tudi izkusi besedico “aham”…Prevod naj bi bil— Jaz sem; I (am); My self….15. 5. 2010 ob 13:27 #3071tadej pretnerModeratorBravo Karla. Tole pogrešam – več odpiranja tem, povezanih z minulimi predavanji, saj lahko na ta n
ačin marsikaj razčistimo.Karla wrote:
….me pa zanima, ali je možno, da si identificiran s telesom pa istočasno z njim nezadovoljen?
V glavnem, tega hudiča želim razkrinkat do fundamentov , eden od načinov je proces praznine, obstaja, Tadej, še kaj??
Thx in lp
Seveda. Identifikacija je prevladujoče prepričanje v zvezi s telesom, ki je seveda lahko tudi negativno. Ob priliki kaj več, sem prišel na forum le nov teden procesa nalimat in mal uč vržt – drgač mam en obisk, pa se mu moram mal posvečat.
21. 6. 2010 ob 19:55 #3796tadej pretnerModeratorKarla wrote:
Morda se motim, ampak ta slika se mi je začela sestavljati šele ta teden….me pa zanima, ali je možno, da si identificiran s telesom pa istočasno z njim nezadovoljen?V glavnem, tega hudiča želim razkrinkat do fundamentov , eden od načinov je proces praznine, obstaja, Tadej, še kaj??
Thx in lp
Karla se opravičujem, sam na tole temo sem malce pozabil, ko pa si jo odprla, sem imel gužvo, tako, da sem ti dal slab in nepopoln odgovor.
Seveda si lahko s telesom identificirana in hkrati z njim nezadovoljna. Vedno, kadar pride do razmerja dobro – slabo, zadovoljstvo – nezadovoljstvo … to kaže na identifikacijo. Ampak zgodba z identifikacijami s tistim, kar sem vam zaenkrat odpredaval, še ni zaključena. Obstajata še dve sila zanimivi identifikaciji – identifikacija s prihodnostjo in i. s cono komforta (ko živiš recimo v neki rutini, v kateri imaš standardne zadolžitve, vsaka dodatna pa ti predstavlja stres, ali ko veš, da moraš nekaj narediti, pa s tem odlašaš).
Po drugi strani se v zgodnjem otroštvu glede na lajf, ki ga živiš, formira nekakšen bazični model identifikacije, na osnovi katerega ti špila percepcija in se dogajajo reakcije. Poleg identifikacije z žrtvo, o kateri smo že govorili, gre predvsem še za identifikacijo s herojem, z mučenikom in z “nezrelo” identifikacijo. O tem več na naslednjem predavanju.
Z večino identifikacij lahko obračunaš z metodo, ki izhaja iz sedona metode, katero smo se učili, najdeš pa jo tudi v, če se ne motim, desetem tednu procesa. Trši oreh pa so identifikacije tipa “jaz sem”. Kar se njih tiče, se bomo naslednjič učili metodo “zlom identifikacij”, ki pa za to, da jo lahko uspešno izvajaš, terja precej
izkušenj s praznino – zato ste tudi po e pošti dobili ustreznoo vodeno
meditacijo (kdo sem jaz).21. 4. 2012 ob 12:30 #14613AVATARČlanKarla wrote: Minuli vikend smo imeli v šoli na tapeti identifikacije (morda bo skozi kakšen odgovor Tadej bolje pojasnil, za kaj gre).
Prepričana sem bila, da nimam nekih “težjih” identifikacij, še zunaj na čik pauzi sem pojamrala in je Tadej vprašal, da če se kaj prepiram. Ne, nikoli. (enostavno ne čutim potrebe po tem, tudi ko recimo kdo ala Avatar blekne kakšno pikro, cinično ali popolnoma neumno na moj račun nimam najmanjše potrebe ga “popravljat” ali pojasnjevat svoja stališča)He he he he he…mater no…kako sem zdaj to našelNo, bolj zanimiva bi bila Tadejeva razlaga…KDO SEM JAZ ?! -
AvtorPrispevki
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.