Reply To: ČUSTVENA ZRELOST
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › ČUSTVENA ZRELOST › Reply To: ČUSTVENA ZRELOST
tadej pretner
Prejšnji del sem zaključili s ciklom, ki se nanaša na stanja, pri katerih smo
v veliki meri vezani na nizkovibracijska polja realnosti. Dokler skozi ta
stanja čustveno ne dozorimo, se sicer seveda lahko ukvarjamo tudi s t.i.,
višjimi stanji, vendar pa nam bo pozornost ves čas uhajala na segmente nižjih
stanj, ki jih nismo v resnici izživeli in s tem dosegli ustrezne čustvene
zrelosti. Peta stopnja (težnja po osebni realizaciji in osebnem uspehu v družbi)
je pravzaprav mejna in vsebuje številne elemente višjih in nižjih stanj.
Stanja
visokovibracijskih motivacijskih gonil, ki ne prihajajo od zunaj, ampak iz nas
samih, pa so:
– Težnja da s
svojim delovanjem prispevamo k dobrobiti vseh
Ko torej
dozorimo skozi petih nižjih stanj, se v nas pojavi
spontana potreba po tem, da skušamo prispevati h kvaliteti dužbenega razvoja in
življenja nasploh. Običajno se začne tako, da začnemo opažati vseprisotne
destruktivne segmente evolucije narave in človeštva – vojne, lakoto, revščino,
verske in rasne probleme in druge oblike neenakosti, ekološke probleme kot
posledice neprimernega izkoriščanja naravnih resursov …, potem pa najdemo
način, da se vključimo v proces kreiranja humanejše družbe. Čustvena potreba te
ravni je ljubezen ne le do bližnjih, ampak družbe in narave kot celote, ki
zamenja racionalizem nižjih stanj. Oseba se na tej ravni zavzema za
enakomernejše razporejanje dobrin, socialno varnost, čisto tehnologijo,
reševanje problemov v naravi, zaradi globinskega zavedanja vsesplošne
povezanosti na večih ravneh in hkrati čara raznolikosti, pa do uresničevanja
ciljev ne skuša le prek dogovorov, vključevanja v humanitarne akcije ipd.,
ampak se poslužuje tudi energijskih pristopov iz domene duhovnosti.
–
Potreba za osebnim razvojem
Na prejšnji ravni dobi oseba jasno vedenje o
večplastni povezanosti, a čuti, da v praksi ne more izkoristiti vseh
potencialov tega dejstva. Zato jo začne zanimati predvsem lastni napredek,
katerega bi potem lahko dala v službo celote. Fokus zato spet usmeri nase, tako
da začne pospešeno razvijati sposobnost samoopazovanja, se skoznjo zavedati
identifikacij s potrebami, ki izhajajo iz materialnega sveta, iskati smisel
življenja, njene namere pa se nanašajo predvsem na transformacijo zaznanih
lastnih slabosti oziroma na večplastni razvoj osebnih potencialov. Odprta je do
novih informacij, ki jih zna kvalitetno selekcionirati in povezovati, neodvisno
od vseh trendov in mnenj splošno priznanih avtoritet. Materialne dobrine jo
torej v tej fazi več ne zanimajo, zato pa postane spontana in se nauči
povezovati različna znanja, ki jih skozi lastno izkušnjo udejanja v številnih
segmentih življenja, ki presegajo materialni svet, hkrati pa je sposobna
delovati v vseh družbenih procesih, ne da bi se pri tem ujela v past identifikacij,
ki jih ti nosijo s seboj. Ta neodvisnost se odraža tudi v čustveni sferi. Šele
na tej ravni čustvene razvitosti znamo človeku, ki ga imamo radi, dovoliti da
odide, brez pojava osebne bolečine v primerih, ko gre za osebo, ki nam je bila
zelo blizu. Pri tem seveda ne gre za čustveno hladnost, ampak za to, da živimo
večplastno povezanost z vsemi, v okviru tega pa spontano upravljamo z ritmi
stanj, kakšna so čustveno približevanje in oddaljevanje.
– Potreba po globalnem razvoju
Ko človek razvije gornje sposobnosti se pojavi spontana potreba da jih plasira
v dejavnosti, ki so v dobrobit vseh. Zaveda se, da povezanost ne pomeni izgube
individualnosti in da je ravno ta individualnost vsakega dela celote ključen
element napredka. Osredotoči se torej na dejavnosti, ki prispevajo k evoluciji
celote, pri tem pa ne išče nujno različnih leaderskih funkcij, saj se zaveda
potencialov in moči delovanja iz ozadja. Pri tem delovanju ji je pomemben
planet kot tak, saj se zaveda, da smo ga že tako izčrpali, da svojih napak v
zvezi s tem zgolj z delovanjem v materialnem segmentu verjetno ne moremo več
popraviti, zato išče tip duhovnosti ki bo resnično osvobodil človeštvo in
planet. Če ne igra vidne vloge v kateri od organizacij, ki imajo globalne
humanitarne cilje, običajno deluje kot duhovni učitelj. Čustveno izpolnitev
čuti, kadar sebe in druge in svet osvobodi bolečine, omejitev in problemov.
– Popolna izpolnitev
Razsvetljenost – zavest, da je vir
vseh problemov v ločenosti od celote. Včasih deluje kot duhovni zdravilec, včasih
kot umetnik … Čustvena potreba – popolna nedolžnost, stanje brez krivde
(koren krivde se nahaja v ločenosti od celote)
Ob koncu se vračam k meji med nizkovibracijskimi
in visokovibracijskimi polji, s katero sem v temle delu začel. Neko polje realnosti,
ki jo izkušamo, ima več podpolj. Ko smo na peti stopnji, stopnji osebne
realizacije in osebnega uspeha, prav gotovo izkušamo tako visokovibracijska kot
tudi nizkovibracijska polja. Nizkovibracijska zato, ker smo kot del celote
fokusirani nase, visokovibracijska pa zato, ker nas delo izpolnjuje. Če nas je
ustrezna življenjska doba, intelektualni in čustveni razvoj usmeril k potrebam
višje stopnje, nismo pa do konca izživeli potreb nižjih stopenj, jih kasneje
enostavno moramo izživeti. Kadar se recimo odrasli obnašajo otročje, je to
zato, ker je niso izživeli takrat, ko je bil čas za to. To je tudi v ozadju
krize srednjih let, ko se posameznikom »trga« in se obnašajo kot pubertetniki. Če nismo
izživeli svoje seksualnosti, dosegli materialnega statusa, dobili potrditev od
okolice, bomo to skušali dobiti slej ko prej, ne glede na to, s kakšnim tipom
»duhovnosti« se trenutno ukvarjamo in kako intenzivno.