Reply To: ČUSTVENA ZRELOST
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › ČUSTVENA ZRELOST › Reply To: ČUSTVENA ZRELOST
tadej pretner
– Težnja po osebni
realizaciji in osebnem uspehu v družbi
Bistvena
značilnost predhodne (četrte) ravni je bila prilagajanje družbi in želja po
tem, da bi družba na vseh ravneh adekvatno delovala. Lastne globinske želje je
torej človek na četrti ravni zataji v želji po tem, da ustrezno deluje družba,
njegova partnerska veza … Na peti ravni pa človek družbene danosti in svoj
položaj v družbi doživlja kot odskočno desko za to, da se razvije in/ali
ekonomsko uspe sam. To običajno realizira na enega od treh načinov:
– skuša si izboriti prostor/ustrezen status v takšnem podjetju, kjer mu bo
omogočeno ne le to, da dela stvari, ki ga globinsko izpolnjujejo, ampak tudi ustrezno
napredovanje in s tem povezan višji status v družbi;
– se spusti v vode samostojnega podjetništva, kjer je odvisen sam od sebe in
svojega dela, pod pogojem seveda, da se ukvarja ali proizvaja stvari, za
katerimi vlada v družbi določena potreba;
– kombinacija prvih dveh načinov (razna managerska in druga samostojna dela,
vezana na določena podjetja in ustanove).
Cilj vseh treh načinov je ne le družben položaj, ampak tudi otipljiv finančni
učinek. Vlaganje energije v določeno delo osebam na tej ravni ni problem, a le
pod pogojem, da je takoj viden tudi učinek vložene energije oziroma pod
pogojem, da je z delom, ki ga opravlja, moč ustrezno zaslužiti. Oseba želi
delati, ampak le če je z delom moč zaslužiti. Teži tudi k odgovarjajočem statusu v družbi in se ne
počuti dobro, če ga ne doseže. Seveda tudi na družbo kot takšno sedaj gleda
drugače. Če je na četrti ravni v družbi iskal varnost oziroma se vključil
vanjo zato, da bi na nek način ona zanj »poskrbela«, ga na tej ravni zanima
struktura in ureditev družbe, v kateri bo imel posameznik čim več možnosti za
uspeh, samorazvoj in velik zaslužek. Sebi in svojim bližnjim skuša torej
omogočiti dober dobro življenje izven omejitev, ki jih diktira družba. Pri tem
pogostokrat pride tudi do skušnjave, vezane na kršenje etičnih, moralnih in
zakonskih pravil družbe.
Posamezniki, ki se na tej ravni uspešno razvijejo, dobijo spontano potrebo po
tem, da svoj uspeh navzven pokažejo s kopičenjem luksuznih avtomobilov,
stanovanjskih objektov ipd. S tem, ko so realizirani vsi materialni pogoji, se
pri tistih, ki potomcev še nimajo, pojavi želja po tem, da bi jih imeli.
Čustveno izpolnitev potem iščejo skozi
ljubezen do otrok. Generalno pa lahko rečemo, da je čustvena/motivacijska
potreba te ravni požeti plodove svojega dela, ne glede na to, za kakšno delo
gre; ti plodovi so torej lahko materialni, čustveni ali duhovni, pri vsem
skupaj pa je seveda pomemben tudi ustrezen družbeni status.
Ko v polnem pomenu besede
živimo peto stopnjo čustveno-motivacijske ravni, imamo torej izpolnjene osnovne preživetvene, čustvene in
izpolnitvene postavke na ravni pogojene ravni življenja in medsebojnih odnosov.
Če se razvijamo še naprej, se to zgodi v duhovno, nepogojeno smer, v kateri se
začnemo globinsko zavedati povezave z vsem stvarstvom. Glede na to, da se na
čustveni ravni razvijamo le skozi delovanje in vedno nove izzive, ni
presenetljivo, da številni posamezniki, ki veljajo za duhovne učitelje,
ustrezne čustvene zrelosti pravzaprav nimajo. Takšne stvari se dogajajo
predvsem tistim, ki niso v polni meri izživeli vseh do sedaj naštetih
čustveno-motivacijskeh ravni, ampak so se znašli v statusu duhovnega učitelja
tako, da so do tega prišli po intelektualni in ne po izkustveni poti, ali pa
tako, da so v preteklosti razvoj nekaterih plati osebnosti preskočili ali celo
zaradi nesposobnosti, da jih adekvatno razvijejo, izbrali duhovne vode za beg
pred pogojeno realnostjo, v kateri se niso znašli. Zato se dogaja, da najdemo v
vrstah tistih, ki veljajo za duhovne učitelje številne takšne, ki so obsedeni s
seksom, materialnim bogastvom ali lastnim egom. Pri tem niso imuni niti najbolj
razvpiti duhovni učitelji. Osho je recimo zbiral luksuzne avtomobile (Rolls
royce). Imel naj bi jih 93. Njegova nagnjenost h kopičenju luksuznih
avtomobilov torej kaže na dejstvo, da je bil na ravni čustvene zrelosti oziroma
motivacijskih čustvenih gibal na peti ravni (od devetih). Mnogi od tistih, ki
ga zagovarjajo pravijo, da je avtomobile sicer res imel, a nanje ni bil vezan.
A pri čustveni zrelosti ne gre za to, da
si na nekaj vezan ali ne, pač pa za to, da se v tebi pojavi impulz po kopičenju
materialnega, ki pač izhaja iz pete ravni. Čustveno zrelejši človek, ki se
dejansko izkustveno zaveda povezanosti z vsemi živimi bitji in pozna podatek,
koliko ljudi recimo vsak dan umre od lakote, bi viška denarja zanesljivo ne bi
uporabljal za kopičenje avtomobilov, ampak bi našel način, da ga plasira tako,
da bi se učinek odrazil na »celoti«
se nadaljuje