Reply To: Prepustiti se Življenju
Sta dva klasična primera, kadar človek lahko razpozna, da je v komliciranem stanju misli.
1/ kadar srečamo dolgo_nevidenega_prijatelja, rečemo, ma kje si bil ves ta čas. Saj nismo se videli 100 let, kaj je s tabo ? Zakaj nisi poklical ? …..Namesto ? …..
2/ kadar delamo donače naloge s otrokom – primer: odgovorite na vprašanje. Ali je na sliki med oblikami trokotnik ? Pravilen odgovor je. ,,ni,, Mi odrasli pa rečemo, ,,ni, so pa kvadratki, krogci, ….,,…. pač nakladamo.
Je pa še eden, ki pa je 100% – če sediš s nekom in si tiho, bo nakladal, tudi če ti ne rečeš ves čas niti ,,b,, Mi čehi rečemo ,,sam sebe vprašaj, sam sebi odgovori,, ….nekaj vem o tem, sem prav specialist na monolge 
In če to že postane ne znosno tudi človeku samemu ? Pač bo ževčil gum…
snowcat