sociopatija

[tadej pretner]

Za odprtje te teme je “kriva” Ceres. Zadnjič sva se nekaj menila o karmi, delovanju v sedanjem trenutku in sociopatih. Sociopati so ljudje, ki nimajo slabe vesti, pogostokrat je takrat, ko koga z nasmehom mrcvarijo videti, da delujejo v sedanjem trenutku, kar bi pomenilo, da si ne ustvarjajo slabe karme.

O teh stvareh sem malce gruntal in prišel do nekaterih idej o tem, kako tole vse skupaj laufa, a preden jih napišem, bi rad vedel, kaj si o tem mislite ostali. Kako menite da je s sociopati in nastajanjem oziroma nenastajanjem slabe karme ob njihovem delovanju?

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[glas]

tadej pretner wrote:

Za odprtje te teme je “kriva” Ceres. Zadnjič sva se nekaj menila o karmi, delovanju v sedanjem trenutku in sociopatih. Sociopati so ljudje, ki nimajo slabe vesti, pogostokrat je takrat, ko koga z nasmehom mrcvarijo videti, da delujejo v sedanjem trenutku, kar bi pomenilo, da si ne ustvarjajo slabe karme.

O teh stvareh sem malce gruntal in prišel do nekaterih idej o tem, kako tole vse skupaj laufa, a preden jih napišem, bi rad vedel, kaj si o tem mislite ostali. Kako menite da je s sociopati in nastajanjem oziroma nenastajanjem slabe karme ob njihovem delovanju?

Karma ima plasti, podobno kot jih ima biopolje ali kot jih imamo mi..
Sociopat vsekakor ustvarja manj ali nič karme na zaznavnih ravneh, na katerih bi si jo ustvarili drugi ”povprečni smrtniki”, zaradi občutka krivde, zaradi samokaznovanja, zaradi… Ampak kozmični zakon vseeno deluje.. Tako da karmični učinek je vseeno popolnoma enak, le da je treba počakati da postane aktiven.. Včasih je bilo treba čakati na to aktivacijo par življenj, kako je danes s tem, vse je mnogo hitreje..
Odvisno je pa vedno tudi od osebe do osebe.. na kateri ravni se pač nahaja ta oseba, saj višja je vibracija duše te osebe, bolj hiter je povratek biopolja (karme), zakona akcije/rakcije..

Največja fora sociopatov je ponavadi v tem, da so v otroštvu vseeno vsi zeloo ranjeni od oseb, ki bi morale biti ljubeče do njih.. In ker pač so sociopati nato brez predsodkov mučijo druge, ker to pač poznajo in to jim je naravno in ne čutijo nič slabega pri temu,.. Ampak vseeno nato na podlagi kozmičnih zakonov izkusimo dejanje, ki smo ga izvajali.. kdaj in kako? hmm.. to je vedno v obliki, da najbolj ustreza dušnemu planu, ki smo si ga začrtali.. Tako da vsak dobi točno takšno izkušnjo, ki jo potrebuje.. Karma za mene vsekakor je dharma, tudi takrat, ko za nekoga še ni in se ji upira,.. ko pa jo v polnosti sprejema pa je to ponavadi že ozaveščeno..

Če bi sociopat odrastel v ljubečem okolju, bi verjetno brez kompromisov dajal in delal dobro ter brezkompromisno širil dobro.. Ampak vprašanje je, če v ljubečih situacijah sploh lahko nastajajo sociopati, Mogoče ne nastajajo sploh!
Ampak če za foro predpostavim da nastajajo, bi verjetno tak sociopat deloval tako, da bi brezkompromisno delal to v kar bi verjel.. kar pomeni da bi v vseh situacijah širil dobro, tudi v tistih v katerih noben razumen človek tega ne bi počel.. Mogoče bi nastavil kar drugo lice, namesto da bi se branil, mogoče bi ljubil tudi svoje mučitelje medtem ko bi ga mučili, mogoče bi celo molil za opustek svojih morilcev, če bi ga pribili na križ.. kdo ve?

Vbistvu me zdaj zanima tista prva teorija, ki si jo ti želel napisat Tadej tako, da ne zdaj na to odgovarjat, jaz bi raje odgovor, ki bi sledil brez da bi odgovoril na te moje predpostavke..

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

[Ceres]

O, super vesela sem za odprtje te teme.

Kolikor razumem sociopata naredijo okoliščine v otroštvu – vendar ne pomanjkanje ljubečega okolja (materina prisotnost) ki bi se kazala v manjvrednostnem občutku, ampak nasprotno – ponavadi razvijejo močan ego, močno samopodobo, dvomov vase sploh nimajo in to bolj kaže na odsotnost očeta oz. dejstvo, da oče ni postavil mej in posledic, ki izhajajo iz tega: pomanjkanje nadjaza, vesti. Sociopati so ponavadi čisto “normalni” ljudje, skoraj vsem pa je skupen patološki narcizem. Narcizem je tako ali tako v naši družbi že simptomatičen, ker je pač posledica permisivne vzgoje (v otroštvu ni močne avtoritete, ki bi postavila meje kaj je prav in kaj ni prav), njegova posledica pa je porast sociopatov in dejstva, da se več ne čuti, niti ne prevzema odgovornosti za svoja ravnanja. Zelo posplošeno bi lahko govorili o okrnjeni vlogi očeta v otroštvu – ki ne vzpostavi “moralne presoje”.

Enkrat sem v eni raziskavi prebrala nekaj, kar me je rahlo šokiralo in se je glasilo nekako takole: sociopatska prvina v karakterju je pogoj za uspeh v sedanji družbi. Ali drugače: vsak vodilni, vsak uspešen podjetnik, vsak uspešen posameznik je vsaj delno tudi sociopat.

V Transurfingu se Zeland dotakne ruskih tajkunov, in zaključi nekako tako, da tisti, ki je popolnoma prepričan, da mu nekaj pripada, deluje zelo usklajeno in nikakor reaktivno oz. drugače: njegova duša in njegov razum se strinjata, da mu pripada to in to ne glede na posledice oz. rečeno še drugače: iz svojega bazičnega jaza je prepričan v svoje ravnanje in tako sproži usklajenost notranje in zunanje namere in seveda želen rezultat. Vesolje tega ne kaznuje, nasprotno: nagradi.

No, in na tej točki imam dilemo: ali veljajo kozmični zakoni in kakšen kozmični zakon bi posegal v tako usklajenost vseh jazov v okviru posameznika?

Moje razmišljanje je, da posameznik nikoli ni samo posameznik, ampak je z enim delom povezan z vsem stvarstvom – stvarstvo pa želi ekspanzijo in dokler je posameznik (sociopat) usklajen z vibro stvarstva, si ne ustvarja karme. (ta misel se mi delno upira, ampak po tej logiki si mogoče Hitler, Stalin…. sploh niso nakopali karme kot mislimo ali kot pravi Osho: tudi Jezusa je nekdo moral izdati in nekdo moral pribiti na križ, da je izpolnil svojo vlogo). Če (ko) pa posameznik postane za stvarstvo kot rakava celica, ki se egoistično razrašča, pa ga bo stvarstvo izločilo in bo seveda podvržen karmičnim zakonom.

Lepo je če deliš

[ozelot]

tadej pretner wrote:

Za odprtje te teme je “kriva” Ceres. Zadnjič sva se nekaj menila o karmi, delovanju v sedanjem trenutku in sociopatih. Sociopati so ljudje, ki nimajo slabe vesti, pogostokrat je takrat, ko koga z nasmehom mrcvarijo videti, da delujejo v sedanjem trenutku, kar bi pomenilo, da si ne ustvarjajo slabe karme.

O teh stvareh sem malce gruntal in prišel do nekaterih idej o tem, kako tole vse skupaj laufa, a preden jih napišem, bi rad vedel, kaj si o tem mislite ostali. Kako menite da je s sociopati in nastajanjem oziroma nenastajanjem slabe karme ob njihovem delovanju?

Meni je nekako misel da je slaba vest izredno destruktivno čustvo če temu lahko tako rečem dokaj všeč. Slaba vest je stvar vzgoje in je balast. Pomeni da se obsojaš za nekaj kar si storil… ali je to povezano z karmo nevem sigurno pa ima obsojanje samega sebe negativne posledice. Če se zavedaš da v vsakem trenutku delaš po vseh svojih močeh da bi našel harmonijo v življenju potem je vsaka sodba povsem odveč.

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[strelka]

sociopat je zmožen empatije, pozna moralna etična pravila.

Ampak se mu za njih fučka , sami si postavljajo lastna pravila. Z njih je važen cilj ne glede na uporabljena sredstva.

s čustvi drugih znajo manipulirat za lastno korist …

Npr . direktor, ki ne izbira sredstev da doseže cilj …da si zopet napumpa ego ….

Ne glede na žrtve …

Torej deluje totalno iz ega …važen je njegov jaz ..

Za moj pojem si ustvarja karmo. Ker to so njegova jaz pravila …

Lahko človek zavestno rani namerno iz srca?

Za moj pojem to ni možno ...

To lahko dela samo ego ….

Pa naj bo tam, tukaj, včeraj al pa sedaj

Lepo je če deliš

The Secret Key is In You..!

 

[glas]

Ceres wrote: 1) V Transurfingu se Zeland dotakne ruskih tajkunov, in zaključi nekako tako, da tisti, ki je popolnoma prepričan, da mu nekaj pripada, deluje zelo usklajeno in nikakor reaktivno oz. drugače: njegova duša in njegov razum se strinjata, da mu pripada to in to ne glede na posledice oz. rečeno še drugače: iz svojega bazičnega jaza je prepričan v svoje ravnanje in tako sproži usklajenost notranje in zunanje namere in seveda želen rezultat. Vesolje tega ne kaznuje, nasprotno: nagradi.

– No, in na tej točki imam dilemo: ali veljajo kozmični zakoni in kakšen kozmični zakon bi posegal v tako usklajenost vseh jazov v okviru posameznika?

2) Moje razmišljanje je, da posameznik nikoli ni samo posameznik, ampak je z enim delom povezan z vsem stvarstvom – stvarstvo pa želi ekspanzijo in dokler je posameznik (sociopat) usklajen z vibro stvarstva, si ne ustvarja karme. (ta misel se mi delno upira, ampak po tej logiki si mogoče Hitler, Stalin…. sploh niso nakopali karme kot mislimo ali kot pravi Osho: tudi Jezusa je nekdo moral izdati in nekdo moral pribiti na križ, da je izpolnil svojo vlogo). Če (ko) pa posameznik postane za stvarstvo kot rakava celica, ki se egoistično razrašča, pa ga bo stvarstvo izločilo in bo seveda podvržen karmičnim zakonom.

Transurfing ni znanje ali učenje iz najvišje ravni, pri učenjih koristi, če veš iz katere ravni prihaja, tako ga lahko potem pravilno uporabljaš.. Idi popolnoma noter v njega (se mu popolnoma prepustiti) in nato pogledaj kateri deli tebe najbolj zaigrajo..

jaz vidim da pod 1) daš vprašanje pod 2) na njega odgovoriš..
Vesolje te ”nagradi” marsikdaj.. Tudi kradeš lahko nekaj časa, pa si ves čas lahko domišljaš kako te vesolje podpira.. (čeprav te res podpira), te podpira le tako dolgo v tem, da dobiš izkušnjo, ki si si jo izbral, da bi v njej nekaj izkusil, TAKOJ ko si to bistvo izkusil, takoj se začne razkroj tega in te vesolje sune drugam.. zdaj lahko si intuitiven, odrasteš, se vedno pravi čas transformiraš, lahko te transformira zapor, lahko bolezen, nesreče, smrt, ljubezen, naključja, nove strasti, itd..

In kadarkoli karkoli kreiraš, kar ni v najvišje dobro vseh in vsega, si kreiraš ”karmo”, pa če te vesolje trenutno ”podpira” v tem ali ne,..
In ker transurfing kot veda pride le do ravni, kjer se da pogledati le to, kdaj te vsolje ”podpre” in kdaj ne, to ni bogve kaj razsvetljeni pogled na življenje.. če to znanje ne vidi naprej od tega..
transurfing je dobra igračka, in z vsako igračko se je fajn igrati, dokler čutimo da nam ta igra godi.. ker dokler nam godi, tako dolgo se tam še kaj učimo,..
Transurfing uči kako se igračkati z energijo kako jo je možno najbolje upravljati, manipulirati, usmerjati kamorkoli (tudi na svoje dvorišče).. Ampak pri vseh igrah je pač past, ali se boš ujel v igro dominacije v zasvojenost z močjo ali ne?
Saj takrat začneš častiti energijo in energija naenkrat postane zlato tele, lažni bog, nadomestek za lasten duh in ljubezen..

strelka wrote: Lahko človek  zavestno rani namerno iz srca? Za moj pojem to ni možno ..
To lahko dela samo ego …

Če imaš opravka z ranjenimi ljudmi, jih kot oseba če deluješ resnično iz srca, slej ko prej ”raniš”, saj ranjenim ljudem njihove lastne rane preprečujejo vstop v lastno srce in prisotnost osebe v srcu, vibracijsko bliža tudi ostale k srcu, ampak če imaš rane, te na tej poti najprej sooči s temi ranami.. tako da vistvu se dogaja ravno to kar opisuješ..
Ampak oseba, ki resnično deluje iz srca daje podporo in vodstvo, da se oseba najlažje spoprijema z lastnimi blokadami in se uspešno sooči z temi ranami, ki so že v njej…
Če pa se vmeša ego, pa seveda nisi več v srcu in takrat si lahko pod vplivom (duhovnega ega) rečeš recimo tudi kaj takega: ”Hmm, tega pa bi bilo koristno malo prizadet, da ga soočim z tem in tem in mu pomagam tako malo napredovati..”
Na to opis kako se ego vmeša in te želi preslepiti, da mu predaš nadzor nazaj,.. in poznam ljudi z ”kompleksom boga”, kjer je to delovanje na tako visokih ravneh, da verjeti ne moreš..

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

[AVATAR]

Vsi preveč posplošujete.

Po teh vaših definicijah, sem sociopat tudi jaz

Svet je prenasičen z ljudmi, konflikti so neizbežni in zelo težko se spraviš iz družbenega polja realnosti, če uporabljam vaše izraze glede energije.

Tudi Transurfing načeloma svetuje, kako se spraviti ven iz družbenega kaosa in pri tem ne gre spregledati, da je vsak človek nihalo, torej nekdo ki žre energijo.

Nekdo je omenil ruske Tajkune, ja bili so pri koritu in so si postregli.

To bi lahko naredili tudi pametni – razgledani ljudje, ki jih v rusiji ne manjka, pa niso.

Sem bral biografijo ruskega tajkuna Romana Abramoviča, avtorica – novinarka ga je hotela prikazati kot sociopata – zver.

Med branjem pa sem ugotovil, da mi je človek na nek način všeč.

Res mi gre na živce, ko berem o podpori Vesolja, pa o ljubezni, pa živeti iz srca in podobne zadeve, tega nisem nikoli zaznal v tem svetu.

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki