Reply To: grigori grabovoi

[ozelot]

tadej pretner wrote:

ozelot je napisal/a:

Hm..glede sočutja bi lahko še rekli kako besedo. Zgleda da ga različno razumemo. Menei je rečeno da je sočutje sprejemanje opažam pa da veliko ljudi sočutje meša s sočustvovanjem. Ko mi je umrla babica pristopi k meni ena gospa in reče: “moje iskreno sožalje.”(to je zame sočustvovanje) Tega sem se prav prestrašil. Zgledalo je kot da v resnici ona žaluje ker jest res nisem. Meni je smrt babice pomenila vse prej kot kak čustven dogodek.

Iz slovarja slovenskega knjižnega jezika:

73225. sočútje -a s (ȗ) čustvena prizadetost, žalost ob nesreči, trpljenju koga: sočutje ga obhaja; ekspr. sočutje se je zganilo v njem; vzbujati sočutje pri kom; iskreno sočutje; sočutje do ranjencev, z ranjenci / od sočutja je zajokala / čutiti, imeti sočutje ♪

No sej tega sem se bal. V različnih jezikih se ista stvar izgovarja z različnimi besedami in se različno tudi razume. Enkrat sem bral kle gor kako je izgovarjanje indijskih manter v sloveniji brez željenega efekta in lih tako zna bit da pravi pomen sočutja ni bil izumljen pri nas ampak nekje na tujem…pri nas pa delamo spakedrajščino iz sočutja.

Fajn bi bilo najti kakega budista kajti sočutje je propagiral in poučeval Buda in glede na njegovo razsvetljenost ga najverjetneje nebi če bi bilo tako kot ga opisuje SSKJ

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem