Opazovalec in svet

[Anonimnež]

Obstoj snovnosti kot »trdne materije« je, kot sem razlagal v prejšnjih besedilih, vprašljiv. Materialistični pogled, da obstaja snovno vesolje, ni podprt z nikakršnim dokazom. Obstaja pa dokaz, da obstaja opazovalec. To sem jaz, ki opažam. Da bi napravil korak k širšemu zavedanju stvarnosti, sem moral napraviti premik od predstave, da je temelj vsega snovno vesolje, k spoznanju, da je temelj vsega opazovalčeva zavest. Tisto, kar zanesljivo obstaja, je opazovalec.

Obstoj stvari je v resnici opažanje stvari! Opazovalec oziroma njegova najpomembnejša lastnost – zavedanje – je nujno potrebna za obstoj in opažanje sveta. Povedano drugače, brez zavesti ni spoznanja sveta; svet obstaja le v zavesti in ne zunaj nje. To spoznanje je temelj, na katerem lahko zgradimo konsistentno razlagostvarnosti.

Mojo predstavo o zunanjem snovnem svetu, ki obstaja neodvisno od mene, je nadomestilo novo spoznanje o svetu, ki nastane v moji zavesti. Tisto, kar imenujemresničnost,torej ustvarja moja zavest. Dejanje opazovanja je »temeljno dejanje stvarjenja«! Noben elementarni pojav ni pojav, dokler ni opazovan pojav. Kdor koli (poleg mene), ki želi svet opaziti, potrebuje zavest. Tudi drugi opazovalci, ki jih opažam v svojem polju zavesti, so – tako kot preostali svet – vsebovani v »meni«. Ob tem se pojavi ključno vprašanje: ali lahko kar koli nastane ali obstaja zunaj moje zavesti?Moj zaključek je bil na prvi pogled presenetljiv: tudi če bi nastalo, jaz za to ne bi mogel vedeti; karkoli se pojavi izven moje zavesti, je meni nedostopno in neznano.

Zgornja ugotovitev je v meni povzročila pomemben premik: preusmerila je pozornost z zunanjega sveta v notranjost, k meni samemu. Misel, da je resničen in pomemben predvsem zunanji svet, v katerem se gibljem in živim v skladu z zunanjimi danostmi, ni bila prava! Najpomembnejši sem jaz sam, kajti jaz sem tisti opazovalec, ki v svoji zavesti doživlja svet kot izraz nekih notranjih procesov, ki mi zdaj še niso povsem razumljivi. Moj odnos do sveta se je s tem v temelju spremenil. Nič več nisem žrtev številnih zunanjih okoliščin, na katere nimam vpliva, temveč sem morda žrtev nekakšnih notranjih okoliščin, ki jih še ne razumem. Za zdaj nanje (še) nimam zaželenega zavestnega vpliva, a jasno mi je, da je vse skupaj povezano z mojimi mislimi, prepričanji in občutki. Ko bom razumel mehanizme v svoji zavesti, bom torej na konju!

http://www.pozitivke.net/article.php/Opazovalec-Svet-Materija-Skrivnost

Lepo je če deliš

[snowcat :)]

lotus wrote: …..  Najpomembnejši sem jaz sam, kajti jaz sem tisti opazovalec, ki v svoji zavesti doživlja svet kot izraz nekih notranjih procesov, ki mi zdaj še niso povsem razumljivi.

http://www.pozitivke.net/article.php/Opazovalec-Svet-Materija-Skrivnost

Hm, glede na to, da vse, da funkcionira rabi energijo…..torej zavest tudi rabi svojo ,,količino,, energije….smatram, da razumevanje je toliko težje, v kolikor je zožan kanal dotoka energije…..

snowcat

Lepo je če deliš

[snowcat :)]

Irena wrote: …

Anthony Peake- HRT Na Rubu Znanosti ”Ima li života poslije smrti”

http://www.youtube.com/watch?v=Y_8jLYKD1ig

V tej oddaji ta človek poda izjavo, da nekaj v možganih proizvaja svetlobo, ki je potrebna za kreacijo holograma. Tako, da mi sami sebi predvajamo svoj lasten film.
Moje vprašanje pa je vezano na to : ali istočasno pa privlačimo druge predvajalce svojih filmov h sebi na podlagi ,,zakona privlačnosti,, ?? Drugače rečeno – kako poteka interakcija teh hologramov ??

snowcat

Lepo je če deliš

[Anonimnež]

drugi ne obstajajo, je samo en predvajalec in en film (ena prisotnost)

Lepo je če deliš

[Anonimnež]

Hm, glede na to, da vse, da funkcionira rabi energijo…..torej zavest tudi rabi svojo ,,količino,, energije….smatram, da razumevanje je toliko težje, v kolikor je zožan kanal dotoka energije…..

zavest je prisotnost ki samo JE

lotus2014-03-21 08:38:44

Lepo je če deliš

[snowcat :)]

lotus wrote:

snowcat :) je napisal/a:

Hm, glede na to, da vse, da funkcionira rabi energijo…..torej zavest tudi rabi svojo ,,količino,, energije….smatram, da razumevanje je toliko težje, v kolikor je zožan kanal dotoka energije…..

zavest je prisotnost ki samo JE

Hm, kako pa zaznaš to zavest ??

Malo me to spomni na eno zadevo, ki so mi govorili – obstaja ogromna posoda, v kateri je gosta tekočina, toplote telesa, tišina, tema. Človek nekako hovrira v tej tekočini, ne čuti telesa, ne sliši, ne vidi, nima nič konkretnega, ki bi ga pozicioniralo v prostor in čas….

snowcat

Lepo je če deliš

[glas]

Ta tema me spomni še na eno temo na forumu.. ”REALNA realnost /vs./ projicirana realnost” ..
nekako se zavedam, da v kozmosu obstajajo osnovne smernice ali bi rekel kode po katerih je bilo vse kreirarano ali stebri kreacije iz katerih se je vse razvilo..

Zavest bi jaz ponazoril kot stanje niča, vse kar obstaja okrog te (ali pa v tej) zavesti pa je stanje nečesa ali svet pojavnega.. mislim, da bi naj bilo razmerje, da pojavni svet ima sedem kvalitet, sedem žarkov, sedem vidikov, sedem perspektiv, sedem poti.. vsaka ima svojo unikatno izraznost.. osma kvaliteta pa je ZAVEST! Tem sedmim izraznim vidikom pojavnega sveta daje ta osma kvaliteta stabilnost, daje jim center, daje jim vse, čeravno je sama nič.. Zavest je izvor vsega, to kaj prihaja iz nje pa je pojavno.. pojavno je tako izrazito v primerjavi z kvaliteto zavesti same, da iz površnega zaznavanja zavest sploh ne obstaja.. čeprav je izvor vsega tega..

Pojavno pa obstaja zaradi tega, ker zavest zelo rada izraža barvitost in je dejansko sama izkuševalec/opazovalec.. Pojavnost pa je tako zelo samozadostna, da zavesti sploh ne potrebuje, ji je nepotreba ali jo celo ogroža, ker se ima zavest za nekaj več od nje.. Zato jo včasih želi zatajiti ali zanikati njen obstoj in kadarkoli pojavnosti to uspe, se vsi vidiki pojavnosti začnejo fižiti, delovanje teh sedmih kvalitet se začne kazati le še skozi negativni dele izraznosti in pojavnost preplavijo trenja med različnimi sedmimi kvalitetami, pojavi se nesmisel, kaos ipd.. Ko pa pojavnost medse zopet sprejme svoj centralni del (zavest), sicer nepomeben člen, nekoristen, neuporaben za karkoli, se pojavnostni svet zaradi njene prisotnosti takoj spet stabilizira, različne izraznosti se med sabo sharmonizirajo in harmonija poveže med sabo vse vidike izraznosti..

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

[Avtor]

Prispevki