Reply To: kako stopiti ''bližje k sebi''
ozelot wrote: Ja tud roke ne ubogajo. Kuhanje mi jemlje pozornost od opazovanja sveta.
Ne, ne gledam šefa sem pa sam kuhar izučen in včasih sem res užival v kuhanju. Pravzaprav sej bi še zdej če bi lahko vsaj nož pjel pa narezal kako čebulo ali pa peteršilj,.. tko vodit druge mi pa ne da tistega fitbeka ki bi ga želel. Podobno kot če se sam popraskaš kjer te srbi ali pa te nekdo drug. Ni enako.
Kar se pa tiče igre mama je mame ni.. sem pa to igro najbrž izpustil ko sem bil majhen. In pa,.. sej mogoče pa ta igra sploh ni tako nedolžna.
Veš zakaj sem vprašala, zakaj ti to jemlje
pozornost?
Bom razložila kaj je zame pozornost , da ne bo
nesporazuma , ker lahko da je tukaj govora o drugačni pozornosti ( sicer ne vem
kakšni ampak ok)
Po mojih izkušnjah , kar delam zavestno vedno
delam s pozornostjo.
Pomeni osredotočenostjo na tisto stvar, ki je
delam …
Če nekaj počneš ne moreš, no saj jaz ne, mislit
zraven na tisoč in sto stvari …
Seveda se tud zgodi , da misli odtavajo kam
drugam ampak tisto se precej pozna, pri končnem izdelku.
Tako da tud kuhanje ( zdaj če se že pogovarjamo
o kuhanju ) moraš bit pri stvari in pri
tem nič ne trpi kreativnost …
In tud si na koncu zadovoljen s tem kar
si naredil …
Torej pozornost je zame zavestno delovanje.
Tisto o igrici mama je tu mame ni ..je itak ne
razumem , ne vem o čem se gre ..tako da sploh ne upam oz ne bom komentirala.
Glede ostalega , ker nisem v takem položaju kot ti je brez pomena , da nakladam kaj je duhovno kaj ni …in da te tudi to kar ti drugi pomagajo lahko zadovolji , da si lahko vesel in da v tem uživaš …
ker jp ne nosim tvojih “čeveljev” nisem v taki situaciji …
Se pa spomnim ene dodaje po radiju , ko je bilo govora o osebni asistenci invalidov ..
Pa je bila ena gospa , ki je zelo rada vrtnarila, ampak ni mogla -invalid na vozičku ..
ampak, ker jo je to veselilo in je sprejela pač da vse ne more sama naredit , pa kljub temu je tisto veseli je imela pomoč …
in veš kako je z veseljem pripovedovala ..kakšno solato sta s ” pomočnico ” vzgojili …
Tako da …morda ljudje preveč razmišljamo kako je bilo ..pa premal se spoprimemo s tem kar nam je na voljo …in poltem smo nezadovoljni -trpimo.
no saj,
…to se vsem dogaja …
strelka2013-11-10 14:50:44