Reply To: Bolna in revna družba
Irena wrote: Kaj je tvoj ključ “vrat ustreznih dejanj”?
Le meditacija.Le intelektualno delo?Ali oboje?Kakšne izkušnje imaš ti – ali kdorkoli drug???Irena
Bom odgovoril z zapisom na Wikiju glede meditacije: Ena izmed metod, ki jo budisti uporabljajo za gojenje zavedanja prave narave resničnosti, je meditacija. Meditacija vključuje razvijanje zvišanega stanja
zavedanja, kjer je posameznik sposoben jasno razumeti pravo naravo
resničnosti. »Prava narava« se tukaj nanaša na razumevanje treh znamenj
obstoja – prave narave minljivosti, prave narave nezadovoljstva ali
trpljenja in prave narave nestvarnosti ali ne-jaza oziroma duše.
Kontemplacija o minljivosti
pomeni opazovati vznikanje in minevanje pogojenih pojavov ter hkrati
opazovati njihove individualne značilnosti.
Seveda pa ni prav vsaka meditacija “prava” oz. bolje rečeno ustrezna. Meditacij je več vrst oz. jih je kar na desetine, “prava” meditacija za naš namen pa je tista, ki omogoča razvijanje zavedanja prave narave resničnosti. Meditacija je torej navznoter obrnjeno stanje, ko človek prihaja v stik s svojo dušo in ji da ustrezno možnost za izražanje. V meditaciji se lahko sprožijo različni spontani uvidi, celo spomini na pretekla življenja, ki lahko pomagajo pri razumevanju nekterih sedanjih situacij, v katerih smo se znašli.
Meditaciji pa nujno sledi tudi intelektualno delo na sebi, to je premišljevanje oz. ozaveščanje spoznanj in seveda lastnega ravnanja in vzorcev. Pomeni tudi prebiranje duhovne literature, ki pomaga širiti obzorje in predstavlja hrano za dušo. V tem smo Slovenci precej slabi, saj podatki kažejo, da vse manj zahajamo v knjižnico, za nakup
knjig namenjamo manj denarja, branju pa – še posebej v starostni skupini
od 15 do 24 let – posvečamo vse manj časa. Zanimivo pa je, da najnaprednejše države preberejo največ knjig na letni ravni. Torej povezave nedvomno obstajajo. Čeprav ne zagovarjam tega v absolutnem smislu, pa sam knjige kupujem in si jih ne izposojam v knjižnici, saj je največkrat tam izbor omejen, čakalne dobe na novosti pa neskončne, vsekakor pa tako dolge, da te že mine, da bi knjigo sploh prebral, poleg tega pa menim, da so določene knjige, ki jih mora človek preprosto imeti na domači knjižni polici. Ena od njih je recimo nedvomno Učbenik življenja Martina Kojca, pa še veliko tega bi se našlo…
Iz ozaveščanja pa se potem rodijo ustrezan dejanja oz. “nedejanja” – opuščanje nezaželenih oblik vedenja in delovanja. Brez dejanj smo namreč le na teoretski osnovi, kar pa tudi ni “to”. Velikokrat se koga sliši hvaliti koliko knjig je prebral v življenju, potem pa isti sapi izraža popoln nesmisel in apatičnost do življenja ter znanja, ki si ga je pridobil s prebiranjem knjig. Težava takšnih je samo v tem, da prebranega niso upoštevali v svoji praksi. Vse je ostalo na teoretski osnovi, v prakso pa niso prelili ničesar, kar seveda ni prava pot osebnega razvoja. Bolje prebrati eno knjigo in jo povsem osvojiti v praksi, kot pa sto knjig in ne upoštevati ničesar, kar si prebral. 