Reply To: kako pomagati telesu?
Tadej, moj priimek je priimek, ki mi je ostal od bivšega partnerja, tako da ne verjamem, da vpliva kaj posebno na moje nagnjenje k dehidraciji. Če pa je temu tako, se ga bom z veseljem znebila, če bo potem moje zdravje vsaj malo boljše, veš, da ja.
Hja, čakre. Čudovito si napisal, kako funkcionirajo oziroma ne funkcionirajo, in zavedam se, da so pri meni verjetno trenutno prav vse v tiltu, ne pa samo prva in šesta! Kar se tiče mojega trenutnega življenja, bi lahko rekla, da je, razen mojega zdravja, eno najmirnejših in najbolj urejenih življenj, kar sem jih imela do sedaj. Pravzaprav bi lahko rekla, da sem si končno uredila življenje, tako kot sem ga načrtovala dolga leta in da, čeprav ni mogoče glih idealno in prečudovito, je vseeno življenje, ki bi ga komot živela še naslednjih 50 let. In vendar je bilo očitno moji psihi dovolj in je šla v tilt prav zdaj ravno zato, ker ima zdaj toliko več časa na razpolago. Hja, ko je vrč prepoln….
Energija naših teles, čakre, blokade energij, telesni odziv na te blokade, povezava telesa in duše v vseh smislih, telo kot ogledalo naše duše, misel kot najmočnejša energija vesolja, angeli itd itd so teme, ki so mi že leta zelo zelo blizu. Rojena sem v čisto navadni preprosti družini, kjer nobenega niso zanimale te reči in se o tem sploh nismo nikoli pogovarjali, tako da sem vse to začela spoznavati nekje pred dobrimi 15 leti, ko sem hudo zbolela in me je pravzaprav glih ta bolezen-prijateljica pripeljala ne samo na pravo pot spoznanja, ampak mi je tudi pomagala tako pri spoznavanju čudovitih ljudi kot pri spoznavanju prečudovitega sveta energij. Ta svet je bil zame nekaj tako novega, da sem naslednjih 10 let dobesedno goltala knjige iz tega področja. Stalno sem bila v knjižnici in vsak mesec sem si prebrala vsaj 5-6 knjig na tako in podobno temo, pa čeprav sta bila takrat moja otroka še zelo majhna in sem dejansko morala krasti trenutke zase. Tako je bil vsak prost trenutek namenjen knjigam in moji počasni a intenzivni duhovni rasti. Še vedno sem hvaležna tisti bolezni, da me je obiskala. Brez nje sigurno zdaj ne bi bila, kjer sem, poleg tega pa ne bi imela niti približno toliko znanja, takega in drugačnega, kot ga imam zdaj!
Po tisti bolezni moje življenje še zdaleč ni bilo postlano z rožcami, sem ga pa zmogla živeti in preživeti dosti lažje z vsem tistim svojim novim znanjem, ki je v bistvu v trenutku postalo del mene. Z vsako prebrano knjigo sem v sebi doživela nov premik zavesti, ki je takoj postal del mene in mi je ne samo pomagal živeti, ampak mi je tudi dejansko v vseh smislih spremenil življenje na boljše. Tako je moja duhovna pot naslednjih 8 let počasi a intenzivno rasla in prišla sem celo do točke, ko sem konstantno čutila prisotnost angela varuha ob sebi. Brez nobenih posebnih problemov sem živela tako snovni kot duhovni svet hkrati in…. Pred slabimi 8 leti pa se je zataknilo. Doživela in preživela sem tudi tisti trenutek, me je pa duhovno vrglo vsaj za 80% nazaj na začetek in od takrat nikakor nisem več zmogla priti nazaj na nivo, na katerem sem bila pred tistim črnim trenutkom. Dejstvo je, da so vsa tista znanja še vedno v meni, določene reči tudi še vedno živim, vse najpomembnejše pa vem samo z možgani, vendar vsa ta znanja nikakor več ne morem povezati s svojo dušo in srcem. Kot da bi takrat umrla, kot da bi se odrezala od mojega snovnega telesa, sh*t. Tako se mi zdaj dogaja, da vse to, kar si mi napisal, v bistvu vem, na to mislim vsak dan, tudi marsikaj počnem glede tega, vendar nikoli ni zraven prisotna moja duša in niti srce. Ne vem, če sem napisala dovolj jasno, kaj doživljam, vendar iskreno upam, da ja. To je namreč zelo pomembno, saj mi boš edino tako mogoče lahko prav svetoval in morda tudi kako pomagal. No, v bistvu potrebujem ponoven premik zavesti in to tisti ta pravi in dokončni oziroma ponovno povezavo med duhom in snovjo, samo tako bom mogoče lahko spet vzpostavila normalno energetsko stanje v svojem telesu, hja. Veš, najbolj mi nagaja to, ker prej nisem potrebovala nobenih vaj za svoje duhovno zorenje, vse je prišlo nekako spontano in samo od sebe. … Mogoče pa je ravno ta bolezen-prijateljica, ki me je obiskala zadnje čase, tista, ki mi bo pomagala, da končno pridem nazaj na pravo pot. Vem, da ni prišla slučajno in je prehuda, da bi šla iz mojega življenja, ne da mi me tudi kaj naučila in mi kaj dobrega prinesla. Se moram prepustiti toku? Moram kaj posebnega narediti zanjo? Kako naj jo tretiram? sh*t, moji možgani spet preveč mislijo..
Hvala za nasvet glede vaje z dihanjem. Ga bom upoštevala in iskreno upam, da mi bo tudi pomagal, aha. Kar pa se soli tiče, si v vodo zmešam zdravo sol od Staneta, sem si pa tudi že kupila za v naprej nerafinirano sol, ki pa je žal jodirana, tako da si bom šla pač kupit drugo, glede na to, da jo bom očitno potrebovala še kar precej v naslednjih mesecih, če bo šlo tako naprej, ja. Hvala za nasvet. 
Ops, kar se tiče nihala, si me slabo razumel, veš. Z njim se bolj igračkam, kot kaj drugega, bi bila pa zelo vesela, če bi me naučil, kako se z njim zdravi, veš da ja. Sicer pa si bom lahko pomagala tudi s tvojim svetlobnim nihalom, saj zanj ni treba imet nekega posebnega znanja za ga uporabljat. Al sem mogoče slabo razumela? ….