Reply To: ENEAGRAMI
ana11 wrote: Ko berem tole temo o eneagramih (sploh Tadejev zadnji post), se sprašujem, a je realno, da človek kaj naredi na to temo sam, ne da bi hodil v eno organizirano skupino? A lahko te globoke vzorce sploh kaj spremeniš brez učitelja? A sam sebe sploh lahko kdaj realno vidiš?
Ana, načeloma sicer za rast ne rabiš fizičnega učitelja ali organizirane skupine, a v praksi to ni čisto tako. Če se sam(a) prebijaš do znanja, potrebnega za kvalitetno osebno rast, lahko traja leta ali celo desetletja, da najdeš kvalitetni pristop, ki ti res sede. Itak izpade, da je najboljša kombinacija nekih pristopov, a jih pogosto ne znamo kvalitetno povezati, čeprav jih poznamo. Sam že tri leta hodim na ene organizirane skupinske seminarje in sem na njih sicer slišal precej stvari, ki jih nisem poznal, a pomembnejše je bilo nekaj drugega – precej pomembnejši so bili številni kliki v glavi, do katerih je prišlo, ko sem le na nekoliko drugačen način in v drugačnem kontekstu “slišal” stvari, ki sem jih že poznal.
Sicer pa je stvar enostavna. Če hočeš videti objektivno sliko sebe, jo moraš pogledati izven svojih identitet. Na čem bazirajo identitete? – na sila veliko ujete čustvene energije v nas, ki je posledica t.i. teles bolečine in našega truda, da se ta telesa bolečine ne sprocesirajo. Laično povedano: ujeta čuustvena energija v nas, ki je posledica teles bolečine privlači dogodke, v katerih bi se lahko sprocesirala, mi pa skušamo to preprečiti, bodisi tako, da se takšnih situacij zavestno izognemo ali pa tako, da v takšnih situacijah nezavedno uporabimo katerega od obrambnih načinov vedenja. Oboje – tako telesa bolečine, kot tudi naš trud, da jih izkontroliramo (tudi v smislu, da se trudiš, da v nekaterih okoliščinah ne popizdiš, da te v nekaterih okoliščinah ni strah …) pa ti jemljejo energijo, ki jo imaš vedno manj, zato vedno težje kaj spremeniš. Kot vidiš, je torej po mojem mnenju kakršnokoli nadziranje dogodkov ali poskus nadziranja čustev zgrešeno, saj takšni poskusi utrjujejo napetosti v nas in nas oddaljujejo od spontanosti, ki je resnični cilj.
Kaj je torej rešitev? Sprocesiranje ujete čustvene energije, ne glede na to, ali gre za telesa bolečine ali za energijo kontole. Če tega ne storiš, se ti v življenju stalno pojavljajo situacije, v katerih bi se ta energija lahko sprocesirala, a se zaradi zavestnih in nezavednih mehanizmov kontrole ne. Zato se znajdeš v začaranem krogu, stalno pa se ti dogajajo stvari, i jih ne želiš in stalno izkušaš čustva, ki so v osnovi destruktivna.
Ampak skozi vse to ti v lajfu ni treba. Obstaja več tehnik, s katerimi se lahko te ujete energije, ki je hkrati osnova tvojih identitet in filtrov, skozi katere vidiš svet, osvobodiš kar doma
. Ena od osnovnih tovrstnih metod je Proces prisotnosti, ki ga najdeš opisanega v podforumu Šola za bioterapevte, v temi Praznina. Rezultat – večja spontanost v lajfu, posledično boljša in objektivnejša samopodoba, saj se vidiš skozi vedno manj filtrov, začne ti pasati drugačna hrana … Kaj je poanta vsega skupaj? Postopen pomik v cono nepogojenosti, to pa je cona, v kateri niti eneagramski modeli več ne delujejo. Ampak tej coni moraš v sebi narediti prostor. In ujeta čustvena energija je tista, ki trenutno ta prostor zaseda.
. Ena od osnovnih tovrstnih metod je Proces prisotnosti, ki ga najdeš opisanega v podforumu Šola za bioterapevte, v temi Praznina. Rezultat – večja spontanost v lajfu, posledično boljša in objektivnejša samopodoba, saj se vidiš skozi vedno manj filtrov, začne ti pasati drugačna hrana … Kaj je poanta vsega skupaj? Postopen pomik v cono nepogojenosti, to pa je cona, v kateri niti eneagramski modeli več ne delujejo. Ampak tej coni moraš v sebi narediti prostor. In ujeta čustvena energija je tista, ki trenutno ta prostor zaseda.