Reply To: Zavestni um in duhovni ''gen''
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › Zavestni um in duhovni ''gen'' › Reply To: Zavestni um in duhovni ''gen''
tadej pretnerBAD-BOY wrote:
Na ravni ega smo s čustvi in mislimipoistoveteni-smo jezni, žalostni, zamišljeni …A v pozitivni smeri pa je kul al tud ne? Recimo nekateri duhovni učitelji učijo, da nisi to kar delaš in da bodi ljubezen, sreča, odpuščanje, mir, veselje itd.
Bag boy, stavka, k si ga izpostavil, nisem oblikoval najbolj spretno. Z mislimi in čustvi se poistovetimo v smislu, da se počutimo jezne, žalostne, zamišljene …, ne pa da smo jeza, smo žalost, smo zamišljenost …
V čem je namreč štos – recimo, da smo najbolj “z Bogom”, kadar delujemo “tukaj in sedaj”, ko smo torej popolnoma integrirani z neko izkušnjo. Sicer obstajajo načini, da preidemo v takšno stanje povsem zavestno, a večini se to občasno dogaja zgolj spontano. Kdaj smo tukaj in sedaj? Kadar smo recimo srečni. Takrat ne razmišljamo o tem, da smo srečni, ampak srečo preprosto izkušamo. In mislim, da je to naravno stanje našega delovanja, ki pa ga ne znamo trajno vzdrževati – razlog je v tem, da iščemo srečo izven sebe, kar pomeni, da je odvisna od raznih objektov/subjektov in torej ne more biti trajna, oziroma preprosto stanje duha.
Zakaj menim, da je to naravno stanje našega delovanja?
Poglej, kadar gre za destruktivna čustva (jeza, žalost …), se jim ponavadi upiramo. Ne doživljamo jih integrirano, ampak razmišljamo o objektih/subjektih, zaradi katerih je do njih prišlo (matr kolk me je unle razpizdil, kakšen kujon je, matr, sem v zajebani situaciji …). Kada se destruktivnemu čustvu ne upiraš, ampak se mu prepustiš, izgubi moč, za razliko od sreče, ki traja, če se ji prepustiš.
Tisto, s poistovetenjem, je torej razumeti v smislu – če ti ne gre, se imaš za luzerja, če te je v različnih situacijah srah, se imaš za pezdeta … Dejansko sem to v osnovnem tekstu predstavil nespretno.