Reply To: Preseganje ega?
Ceres wrote: Hm Tadej, ne razumem, kako je lahko bazični jaz del ega (okej to še razumem, saj kot praviš, ga definira že genetika itd) in istočasno nivo duše. Za dušo je ego samo orodje, ki ga le-ta v “nabiranju izkušenj” uporabi in odvrže.
Zadeva je enostavna – bazični jaz je pogojen, kot tudi duša v fazi krogov inkarnacij. Nepogojen je le duh.
Daljša zgodba – je treba mal pogledat, če smo že imeli kje temo z relacijami duša/duh. In z lahkoto ti dam nekaj primerov filozofij/učenj, ki dušo, vsaj v določenih segmentih, obravnavajo pogojeno:
– Kabala deli dušo na animalistični del, srednji del (ego) in višji del (ki se vrne k “Bogu”)
– Za Platona dušo sestavljajo čutno spoznanje, volja in um
– Da je pogojena, lahko sklepaš celo iz hinduizma -glede na kvaliteto lajfa v naslednjem napreduje ali nazaduje
Ceres wrote:
A bazični in zaključni jaz naj bi bila nekaj takega kot pogojeni in nepogojeni jaz?
Niti slučajno. Bazični in zaključni del sta oba del pogojenega jaza.
Ceres wrote:
Tudi ne vem, kaj naj bi bil ta tretji jaz, ki naj bi bil sposoben upravljati s čustvi? Sicer pa jaz, ki je res sposoben upravljati s čustvi je sposoben tudi direktne manifestacije, ker samo to je lahko pravzaprav sploh namen upravljanja s čimerkoli. In to potem verjetno je ta Jaz, ki je “gospodar”. Različni avtorji sicer temu “Jazu” pravijo drugače.Tadej, kdo pa je potem ta notranji opazovalec apropo temu tretjemu jazu? Mislim, da gre samo za različna poimenovanja.
Poglej, v stiku z nepogojenim delom si v globoki meditaciji – takrat le “si” in ne more upravljati z ničemer. Jaz, ki spaja pogojeni in nepogojeni del pa je notranji opazovalec. Sposoben se je z bitjo umakniti iz polj realnosti – v njih si še vedno, a s tabo ne upravljajo. Razjeziš se e vedno, vendar jeza ne upravlja s tabo, ampak lahko energijski vihar, ki ga je v tebi povzročila opazuješ z notranjim opazovalcem, ter ubiješ dve muhi na en mah (resnici na ljubo, s potšenim muholovcem jih lahko še več
). Po eni strani se čustvo sprocesira in za njim ne ostane sled (recimo zamera), po drugi strani pa čustvo ni upravljalo s tabo in si bil sposoben ohraniti “hladno glavo”.