Reply To: drastično pomanjkanje koncentracije

[horus]

Kaj pa meditacija?Zakaj se ne bi začela ukvarjati z njo,jo prakticirati?Tu ne mislim kakšne klasične indijske tehnike ali pa zen-meditacije,se mi zdi,da je za nekatere,ki jim je ta način meditiranja nekako tuj in exotičen ( zame,recimo vsebuje veliko nepotrebne navlake,ki jih mi,zahodnjaki – če se lahko štejemo za njih – le težko razumemo,razen če se zelo poglobimo v njihovo filozofijo,ki jo spremlja + folkloro,torej njihov način razmišljanja ),ampak povsem navadno obliko sproščanja,ki nam najbolj odgovarja – torej meditacija po naši meri ( nekateri,ki že vrsto let meditirajo “po indijsko” bi rekli,da to sploh ni meditacija ).Stvar je v tem,da ležemo na kavč v dnevni sobi,da nas 20min nihče ne moti,imejmo vzglavje in stopala rahlo dvignjena s povštrom,enakomerno umirjeno dihajmo skozi nos – po možnosti s prepono,zamižimo in poskušajmo vzdrževati ves čas koncentracijo v točki med obrvmi ( tretje oko ),in praktično poskušamo ne-premikati se z nobeno mišico telesa celih 20min.V bistvu je to aktivna meditacija – ko smo ( če vmes ne zaspimo ) prisotni v zavesti.To tehniko je treba izvajati vsaj 2x na dan in sicer zjutraj,ko se uredimo in pridemo k sebi,kar traja od 1/2 – 1h,odvisno od posameznika,in pa zvečer,pred spanjem,ko itak lahko izvajamo to tehniko v postelji,. vendar moramo biti sami ( druga varianta je pač kavč ).Ko tako mirujemo,se nam podijo razne misli po glavi in moramo jim dati prosto pot – od čisto vsakdanjih do zelo filozofsko zakompliciranih,ki jih samo mi razumemo.To je neke vrste dialog z našim duhovnim vodnikom ( večina ljudi sploh ne ve,da ga ima vsak človek ) – in mi se začnemo v mislih pogovarjati z njim in on/ona postane naš zdravitelj,čarovnik,učitelj,sel,zaščitnik,bojevnik in izvršitelj stvari in dogodkov.Pravzaprav smo mi sami – ker je on/ona naš dvojnik – natanko tisto,kar je on/ona,oz si želimo,da bi bil – da bi mi to bili.Nekakšen naš angel varuh,z drugimi besedami.Na te način si lahko znatno izboljšamo našo koncentracijo in kar je tudi zelo važno – tudi našo samozavest.Mislim,da ne bi bilo slabo,če bi poizkusila ta način sproščanja.V ZDA in drugod po svetu obstaja množica privat psihiatrov,ki služijo denar s tem,da izvajajo ta način pogovorne psihoterapije – torej to tehniko – in psihiater v glavnem molči ( če sploh posluša pacienta ),sizifovo delo pri tem pa opravi pacient,ki se mu izpoveduje – kot da bi se pogovarjal s svojim duhovnim vodnikom.

Lepo je če deliš