Tvoji odgovori

[trans4m]

Glas, prosim, daj uredi mi prejšnje sporočilo. Nekaj sem te citirala in sem spet narobe naredila,čeprav si mi že dajal inštrukcije. Mogoče mi bo pa naslednjič ratalo! Hvala

Lepo je če deliš

[trans4m]

glas wrote:

trans4m je napisal/a:

Svetniški človek v katerega so te dresirali, je vbistvo človek, ki zanika sam sebe, toraj te niso učili ljubiti sebe ampak so te učili neko obliko samožrtvovanja in te niso naučili kako ljubiti samo sebe..
Svetniški človek ali celo svetohlinski človek, človek, ki ga bo družba imela za “dobrega človeka” še bolj kot družba mogoče vaški župnik, ki je kot glavni diktator takih zablod.. Toraj vodilo tega pa je program, “kaj si drugi misli o tebi je bolj pomembno kot to kar čutiš sam”, in v imenu tega destruktivnega programa se nato vzgaja, da mora nekdo početi karkoli je dobro v očeh drugega in to da osebi toliko dela, da na poti zadovoljevanja teh napačnih poti izgubi lastnost prepoznavati kaj si sploh sam/a želi..

Tale
tema je po mojih izkušnjah zelo delikatna. Človek seveda ne sme zanikati samega
sebe in se samožrtvovati, ker se na koncu začne samopomilovati kot neka žrtev
ali pa misliti, da je boljši od drugih kot kak mučenik. Pri tem pa po možnosti še druge začne obsojati. Delati mora tisto, kar ga veseli.Ampak marsikdo na
osnovi izkušenj v življenju ugotovi, da če delaš dobro za druge, v bistvu delaš
dobro zase, saj izhajamo iz ene celote in to je ljubezen do samega sebe, ne
samožrtvovanje, čeprav bi mogoče komu izgledalo tako na prvi pogled. In tukaj
sploh ni pomembno, kaj drugi mislijo, ker dobro za druge počneš zase neglede na mnenje
ostalih.

glas wrote:
Svetujem ti, da za enkrat pozabiš poti Jezusa in poskušaš najti poti Cristine !!!

Prosim osredotoči se izključno na iskanju in delovanju iz ljubezni do Sebe!
Da pa se naučiš tega, pa moraš slediti lastnim čustvom, lastnim potrebam in naj ti bo to sveto vodilo..
Delovati moraš iz konkretne mere zdravega egoizma, da boš se naučila ljubiti sebe..
Drugače pa NE tudi Jezus se ni razdajal za druge, ni živel za druge, ampak najprej izključno zase.. Javno je deloval le zadnja tri leta, čas prej pa je bil njegov lastni in osebni razvoj..
Če se ne posvetiš SEBI, tudi drugim ne moreš nič dati.. Poskušaj začeti poslušati sebe in odpikaj vse zablode, ki so ti jih vsilili o samožrtvovanju na račun zanikanja sebe..

Normal
0

21

false
false
false

SL
X-NONE
X-NONE

MicrosoftInternetExplorer4

Jaz bi
še dodala, da se je pametno pri tem držati vodila ne delaj drugim, kar ne
želiš, da bi drugi delali tebi! Včasih kake naše želje izhajajo tudi iz našega ranjenega, ljubezni lačnega jaza in izpolnitev teh niti ne vodi v našo večjo srečo in harmonijo na koncu.Pa pomembno se mi zdi, da človek dobi lastne
izkušnje in da dela tudi napake, ker le tako dojame določene stvari. Tudi Jezus
je verjetno imel veliko življenjskih izkušenj preden je znal brezpogojno
ljubiti in ravnati tako sočutno. Zaradi nekega bedastega samožrtvovanja že ni
pustil, da so ga pribili na križ, ampak je v ozadju neko večje sporočilo.

/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:”Navadna tabela”;
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:””;
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin-top:0cm;
mso-para-margin-right:0cm;
mso-para-margin-bottom:10.0pt;
mso-para-margin-left:0cm;
line-height:115%;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:”Calibri”,”sans-serif”;
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:”Times New Roman”;
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;}

Normal
0

21

false
false
false

SL
X-NONE
X-NONE

MicrosoftInternetExplorer4

glas wrote:
Starši, ki tako vzgajajo v osnovi nimajo niti ljubezni do sebe in ne do otrok.. Zato pa iz svojega strahu, ki jih vlada v življenju tako vzgajajo.. Če bi odraščala v okolju, kjer je obilje ljubezni bi spoznala ljubezen, ker pa si odraščala v okolju, kjer se je le predavalo o ljubezni, a ljudem je vladal strahu, pa je to malo težje sedaj najti..

Normal
0

21

false
false
false

SL
X-NONE
X-NONE

MicrosoftInternetExplorer4

To je res, nekdo, ki je zrastel v družini, kjer je bil
pogojno ljubljen, niti ne bo znal brezpogojno ljubiti svojih otrok, razen če se
tega nauči in preseka začaran krog vzorcev. V to ga pa navadno prisili
trpljenje in kakšne brezizhodne situacije.

S svojo pametjo in čustveno prtljago bolj težko kaj v red spravimo, ker vedno
gledamo skozi svoje pogojene oči. Je nujno po moje posredovanje kake višje sile
in velika mera zavedanja, odpuščanja, ljubezni in samokontrole.

/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:”Navadna tabela”;
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:””;
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin-top:0cm;
mso-para-margin-right:0cm;
mso-para-margin-bottom:10.0pt;
mso-para-margin-left:0cm;
line-height:115%;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:”Calibri”,”sans-serif”;
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:”Times New Roman”;
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;}

Lepo je če deliš

[trans4m]

glas wrote:

Mislim, da si na točki, da ti lahko predam info kaj je resničen duhovni namen depresije:
Depresija se pojavi, ker te želi popeljati v globine lastne Duše!
Ne otepaj se je, ne vleči se ven, ne poskušej se zamotiti ali nekako potegniti ven.. Sprejmi ta info in naslednjič ko depresija pride, se ji z tem razumevanje prepusti, da te posrka globoko, še globje in ko bo to stanje najglobje “depresije” se poskušaj zavedeti, da te je depresija dostavila v globine lastne Duše in tam prebivaj, zavestno dihaj, počasi in globoko in ceni svetost trenutka.. Ne enoti se z meglo, ki te želi srkati ampak bodi v stanju NIČ in poglej prvič čez svoje resnične oči..

Nekaj pozitivnega in konstruktivnega že menda pride ven iz te frdamane depresije, vsaj če vzamemo za primer Eckharta Tolleja in Byron Katie, ki sta bila oba v zelo hudi depresiji, zdaj sta pa oba osvobojena trpljenja in vsaj kolikor v svojih knjigah pravita, srečna… Itak je menda v vsaki slabi stvari kaj dobrega!

Po moje se človek tako nasiti tega psihičnega trpljenja, da se psihično utrudi, enostavno ne more več in potem vse spusti,oz. se prepusti življenju, kak bo, pač bo! Itak s svojo pametjo ne more nič rešit ali kontrolirat. Še manj se razsvetlit! Ravno tako ne pomagajo nasveti in tolažba drugih ljudi. Na koncu ostaneš sam s sabo, ker se ti še razlagat ne da več drugim, ker je izginilo upanje, da boš pri kom sploh še našel rešitev …tudi strahovi, jeza, skrb in druga čustva ter problemi ob takem skrajnem podnu, trpljenju in brezizhodnosti, kot jo prinese depresija, enostavno izgubijo svojo veličino in se človek enostavno ne ozira več na njih. Itak je sama depresija že hujša kot smrt, kaj bojo potem eni majhni strahci in druge podobne reči v primerjavi s tem! Manjši problemi enostavno izginejo ob navzočnosti večjih…človek ne more prenesti niti trohice trpljenja več in zato začne na vse gledat pozitivno. Vse drugo je preveč boleče.

Je pa zelo zelo težko dojeti, da je v depri kaj pozitivnega, ko si v tistem najhujšem podnu, ko bi samega sebe najrajši zradiral s tega sveta in ti ne pomaga nobena stvar na tem svetu!

Na netu sem našla ene zanimive sestavke o “temni noči duše”, ki bi mogoče lahko delno razložili, kaj se človeku v depri dogaja in zakaj

http://www.themystic.org/dark-night/

Ravno tako se trenutno v kinih vrti film Pijevo življenje, posnet po resničnih dogodkih, ki je odličen in se človeka dotakne! Kaj vse je ta človek v filmu dajal skozi…na koncu se je predal bogu, ker ni imel nobene izbire več!

Lepo je če deliš

[trans4m]

Glas, tudi jaz bi prosim imela kopijo knjige, če lahko.
lp

Lepo je če deliš

[trans4m]

glas wrote:

Ja tako, da greš v citirano besedilo in zbrišeš del ki ga ne želiš, ampak OBVEZNO ne diraj začetnega QUOTE v oklepaju in končnega, ta dva dajata formo citata

Hvala! Ravno tega nisem vedela, da moram quote v oklepaju pustit.

Lepo je če deliš

[trans4m]

Spet bom gnjavila administratorja, da uredi zgornjo situacijo A mi lahko prosim kdo razloži, kako se citira del enega posta od nekoga, da ne izgleda tako, kot zgoraj…

Lepo je če deliš

[trans4m]

Cristina, tudi jaz sem se dolgo časa bojevalala z občutkom treme, ker sem v glasbenem poklicu, pianistka in pevka, ampak dokler sem se bojevala s tremo in prepričevala samo sebe z nekimi pozitivnimi mislimi,pozitivnimi avtosugestijami, ni šlo preveč na boljše, ker tistega, česar se hočeš na vsak način znebit, samo še bolj vztraja. Strah imamo zaradi dolgotrajnega negativnega programiranja vtisnjen že v sinapse v možganih in po mojih izkušnjah ni čudežnega zdravila, ki bi hokus pokus na hitrico pomagal (razen beta blokator, ki ti prepreči, da bi se ti v telesu sprožal adrenalin, ampak to je zdravilo za srčne bolnike za nižanje pritiska in ga ni pametno preveč pogosto uporabljat v te namene, čeprav je učinkovit)

Kot je napisal že Tadej, sem začela prakticirat s tem, da sem dihala,tremi enostavno prisluhnila, se zavedala hitrega dihanja, norega utripa srca, sramu, potenja rok ali tresenja glasu in šla direkt v strah, kot da bi bil moj najboljši prijatelj, ne sovražnik. In predvsem, nisem si več tako noro želela, da izginejo simptomi treme, ampak sem jih vzela kot nekaj normalnega, kar spada zraven. Saj mi konec koncev tudi ničesar drugega ni preeostalo, saj je glasba moj kruh in moje veselje. Pri petju mi je tudi pomagalo, da sem se vrgla v emocije, o katerih sem pela, npr. ljubezen, obup, jeza, žalost in takrat je strah popolnoma izginil pa še ljudi potegneš v svoj film in ti verjamejo, steče pravi fluid. Od začetka mi je bilo sila zoprno in nenavadno sprejemat in čutit vse te pojave treme v telesu,ker bi res najraje spizdila od vseh teh zoprnih občutkov,ampak potem sem se navadila in mi trema ni več kvarila nastopa in sem začela tudi uživati, čeprav še vedno ni popolnoma izginila. Ampak sedaj lahko živim z njo, saj so se simptomi kar precej ublažili. Sem pa poleg procesa delala kar precej samopsihoanalize in ugotovila od kod približno izvirajo ti strahovi. Navadno so povezani z občutkom, da nisi dovolj dober in z željami po potrditvi drugih kar dostikrat izvira iz otroštva, npr. če so starši, učitelji bili zelo kritični do tebe in niso sprejemali napak, ti pa si želel neko odobravanje in pozornost, pa si se pretirano trudil s kakimi dejavnostmi, da bi na tak način dobil vsaj nekaj pozornosti in pohvale, verjetno pa so tudi kolektivne zadeve zadaj…Razumevanje teh psiholoških, podzavestnih in energetskih procesov mi je ful pomagalo, da lažje hendlam s temi čustvi. Pa človeku tudi slejkoprej dojadi to psihiranje zaradi drugih in če ga nekaj zadosti časa muči, začne živet zase, ker konec koncev… drugi ljudje pridejo in grejo, sam s sabo pa vedno ostaneš in pred sabo ne moreš nikamor pobegnit, zato se moraš naučit živet sam s sabo, po možnosti čimbolj prijetno. Vsekakor pa to ni šlo čez noč, ampak se je izboljševalo postopoma. Precej tudi pripomore, če si zelo dobro strokovno pripravljen na svoj nastop. Ne vem točno, kakšne javne nastope imaš ti…pri glasbi npr. je zelo dobro, če vse skladbe zelo dobro zavestno znaš na pamet, ne samo mehanično, za kar se lahko uporabljajo različne učinkovite metode in postopki (jaz se spoznam na petje in klavir, če rabiš kaj od tega).Če imaš kake govore npr., pa jih je najprej treba napisat, jih vadit pred kom in si tudi naredit oporne točke (mogoče v powerpointu), se naučit na pamet, dobro obvladat strokovno temo, o kateri govoriš…ker ljudje namreč sami zase dobro vemo, kdaj smo na kako zadevo dobro strokovno pripravljeni in koliko energije smo vložili v neko predstavitev in ne moremo sami sebe prinest okrog…če smo slabo pripravljeni, je trema navadno hujša.

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki