Tvoji odgovori

[alibaba]

Pa sej poznam te stvari, res ne vidim smisla da se tle izpostavljava…

Lepo je če deliš

[alibaba]

A zdej se bova kdo ima večjega?:)

Učim se joge v šoli kjer učijo tradicionalno jogo. Začel sem z ustreznimi tečaji, nadaljeval z integralno, letos pa nadaljujem z raja yogo in sicer smo trenutno na ajapa japi. Začenja se moje tretje leto prakse, če te kaj več zanima, lahko na PM.

V real lifeu je pač tudi tako, da tudi če prakticiraš nevemkaj, te življenje premetava ob 10 in več urnem delavniku + ostale obveznosti, tako je z mano in verjetno še z marsikom. Če bi imel cel dan na voljo zase, bi imel veliko časa za harmonizacijo:)

Tema je pa o anksioznosti in hiperaktivni ščitnici…

lp

Lepo je če deliš

[alibaba]

Govorim o hatha in raja yogi. Hotel sem reči tole, da meditacije in prakse tudi če bi te v “normalnih” pogojih pomirile, po mojih izkušnjah neposredno sploh niso delovale. Cmok v grlu je kar ostajal enak in tudi neprijetni občutki niso izginili. In da ko sem sebe opazoval, sem svoje težave s ščitnico dojel na tak način kot sem zgoraj opisal: nepravilno delovanje in razmišljanje privede do hiperaktivnosti ščitnice, potem pa ščitnica obratno deluje nazaj na psiho. Je telo tako vznemirjeno, da ti potem vrača nazaj. Šele nek “sprožilen” dogodek te nazaj spravi na mesto in uredi stvari (se pa zavedam, ta lahko z rednimi praksami ustvariš pogoje da prej pride do tega). To je pač moja izkušnja po toliko letih, ko lahko že vidim kaj vodi v take situacije in kaj vodi spet ven iz njih. Sej ne da delam to namerno, vsakič ko spet padem v tole, si rečem, “Eh, kaj mi je spet tega treba bilo” :)

Lepo je če deliš

[alibaba]

Zdravo, bom poskusil na kratko opisati tudi svojo izkušnjo s (pomojem mnenju) hiperaktivno ščitnico.

Zaradi nepravega načina življenja, notranjih zablod in ostalega, kar sem si nakopal v najstniških letih, so se mi na koncu srednje šole in začetku faxa začeli kazati znaki anksioznosti in depresije. Vse kar pišem je zgolj samodiagnosticirano, ker se nikoli nisem želel obrniti na kakršnokoli obliko pomoči, ker sem se bal stigmatizacije.

Ta negativna občutja so bila: neutemeljeni bivanjski strahovi, konstanten cmok v grlu, nekomunikativnost, zaprtost vase in splošna slaba notranja klima iz katere se nisem mogel izkopati. Moram reči, da mi je bilo res hudo in neprijetno, čeprav sem gledal na to kot da sem sam kriv za nastalo situacijo (glej odstavek 1). Ravno iz tega razloga sem sem se z delom na sebi odločil na lastno pest premagati ta neprijetna stanja.

Poudariti moram, da se po mojih izkušnjah mentalno reševati teh stvari ne da, niti z občasnimi “newage” delavnicami”, ker ti nevedno in nepravilno delo z energijami te stvari lahko samo še potencira.

Sam sem seveda začel z reikijem in raznimi šamanskimi zadevami, kjer se je kazal minimalen napredek. Zares je šlo na boljše s prakticiranjem magičnih kretenj od castanede. Zdaj po dobrih 5 letih duhovnega in prizemljenega dela na sebi sem pa praktično že pozabil kaj sem imel za sabo. Piko na i pa je tukaj dodalo prakticiranje joge, ki me je kot posameznika od vseh drugih tehnik še najbolj harmoniziralo in uravnovesilo, ker deluje na človeka precej celovito.

Ko zdaj dokaj objektivno gledam na te težave, bi skoraj rekel, da gre za neke vrste predispozicijo (niti ne vem ali fiziološko ali na podlagi vedenjskih vzorcev). Danes sem mi omenjene težave pojavijo samo, kot želim sforsirati določene stvari v življenju, se pravi prisilim v neke stvari ki mi ne pašejp, čemur sledi notranja razburjenost, nemir (v glavi odzvanja “moram, moram, moram”) in že sem tam. Iz običajnega nemira se človek v hipu umiri, če se mal usede in zadiha (ko se ti npr. kam mudi ipd), tukaj pa kar čutim bolečine in vročino v vratu, cmok v grlu, komunikacija se ustavi in celo odnos do okolice se spremeni (postanem črnogled, ne počutim se dobro v svoji koži ipd.). Torej zdaj vem, kaj ste stvari povzroča in kako se jim lahko izognem, tako da sem v stiku s samim s sabo in ne dovolim da me zanese:) Ko gledam nazaj, sem imel podobne vedenjske predispozicije že v otroštvu.

Neprijetna stvar pri vsem tem je pa samo to. Da tudi če s hiperaktivno ščitnico meditiraš, delaš jogo itd, ne pomaga nič, kot bi tisti “stroj” v vratu kar laufal in laufal po svoje, z ničemer se ga ne da urediti. Se pravi tukaj neka psihološka reakcija povzroči neko fiziološko reakcijo, ki nazaj večkratno zopet deluje na psiho.

To je moj laičen pogled, če želi še kdorkoli kaj pokomentirati, kar z besedo na dan.

lp

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki