Cristina,
ravno nasprotno; ni visoko duhovno! Preprosto je!
Poti sta dve. Temna pot…Lahko brskaš po vzrokih in drezaš v stare rane – posledično boš temu primerno razpoložena. Ko smo ˝ranjeni˝ je bolje izbrati svetlo pot.
Svetla pot je iskanje ljubezni in svetlobe. V vsakem trenutku; v sebi pri soljudeh v naravi…. Ko zaznaš temne misli, se jih čim prej zaveš, preden te posrkajo vase in jih zamenjaš s pozitivo.
Ko ti po svetli poti uspe priti ˝ven˝ si polna energije in optimizma. Takrat boš z distance povsem drugače videla svoje izzive (vzroke za nastanek nelagodja). Šele ko boš stabilna boš pravilno razumela lekcije, ki so ti bile naložene v preteklosti. Ko trpimo in smo ˝na tleh˝ je slika zelo meglena – takrat je nemogoče priti do odgovorov.
Ko smo žalostni, užaljeni ali celo depresivni; smo večinoma zelo EGOISTIČNI! Žalost izvira iz egoističnega nesprejemanja življenja(ljudi) takšnega kot je. Kdo pa sva midva, da bova sodila kaj je prav in kaj ne!?
In če se ponovim; začni srečo iskati v tem, da osrečuješ druge ljudi in naravo. Ne bodi egoist, ne išči sreče v sebi. Najbolj srečni so tisti, ki popolnoma brez preračunljivosti osrečujejo druge!
Prepusti se in išči ljubezen; če ti kaj pomaga, JAZ TE IMAM RAD, coach