Odgovori na forumu
-
Okej, bom. Thx za razlago. Saj uporabim alfo, samo reakcijski čas je še malce predolg – čas, ko sem izven “tukaj in zdaj” + zamik, ko sem spet dovolj tu, da si rečem “aha, alfa”. Delam na tem, da se bo to sčasoma skrajšalo. Fajn mi je bilo videt tebe, Tadej, ko si kar v trenutku bil v alfi. I wish … Ampak enkrat bo. Vaja dela mojstra, če mojster dela vajo.
Hej, ekvilibriumčki.Naj še jaz podelim nekaj izkušenj/težavic z vami. Od delavnice v novembru je minilo že kar nekaj časa … zato zdaj toliko lažje napišem kaj več o tem.Najprej naj povem, da sem se na delavnici osredotočala na kronične težave z vnetjem mehurja. Vnetja sem imela vsaka 2-3 tedne, niti močni antibiotiki niso pobili golazni. Sedaj lahko povem, da vse od delavnice nisem več dobila vnetja, čeprav sem bila v situacijah, v katerih bi me prej gotovo zvilo. Jupi!
No, zdaj pa še problemčki. V teoriji so mi vse stvari jasne … potem pa padem pri osnovnih zadevah, kot sta dihanje in umiritev, ko ju najbolj potrebujem. Kot da bi imela kamen na srčni čakri, ki mi ne pusti vdihniti do konca. Meditiram, vadim čigong, tai-chi, občasno tečem. Pri vseh teh vajah imam velikokrat probleme z dihanjem, čeprav bi ga naj ravno te uravnovesile. Še pri tai-chiju sem kdaj živčna … Če vaje ne izvajam na ”svojem energijskem placu”, padem iz “tukaj in zdaj” v krč in se ne morem sprostiti. Nič jasno. Če je pred mano kakšna stresna situacija, je zadeva podobna.
Se kdo srečuje s podobnimi zadevami?tadej pretner wrote:
Evo, kako sem jaz začel trenirat zavestnost, oziroma naseljevat zavest v telesu. Roki sem dal na trebuh in 2 x dnevno po 15 minut povezano dihal (brez presledkov med izdihom in vdihom). Na ta način skorajda ne moreš misliti, torej utišaš ego in postaneš zavesten. In ego se bo kenslanju upiral, zato je v začetku kar težko na ta način 15 minut dihati. Čez čas rata čisto normalno, in to je znak, da se je zavest začela naseljevati v telesu.Moj ego se vsaki spremembi na vse kriplje upira (itak), zato sem ga morala prelisičit.
Tvojo vajo sem skombinirala z eno preprosto kombinacijo iz taijija. Ehh, sem se spravila opisovat zadeve, pa se čist zaštrikala. V glavnem, dih/izdih se izmenjujeta s ponavljajočimi se gibi rok, bokov in prenašanjem teže na eno in drugo stran. Ni šanse, da se mi tukaj uštuli še kaj. Včeraj mi je zadišal ingver. Kar čutila sem, kako mi je ta čajček dvignil raven energije in me razkužil od znotraj. Paziti je treba samo, da ni premočan. Ob prvi pripravi nisem imela občutka in me je skoraj razgnalo.
In še recept:žlica nastrganega svežega ingverjamedlimonacimetNastrgan ingver dodamo v vrelo vodo in ga pustimo vreti približno 10 minut, lahko tudi do 15, če je komu všeč močnejši okus. Odstavimo, počakamo, da se zadeva malce ohladi ter dodamo še med, limono in cimet. Čin činNisem vedla, kam bi to pripopala … pa bom dala tule … za tiste, ki še tega niste prebrali.
Kada sam zaista počeo da volim sebe…
Kada sam zaista počeo da volim sebe,
shvatio sam da sam uvek i u svakoj prilici
na pravom mestu i u pravo vreme,
i da je sve što se dešava ispravno –
od tada pa nadalje mogao sam da budem miran.
Danas znam da se to zove POVERENJE.Kada sam zaista počeo da volim sebe,
mogao sam da spoznam da su emocionalni bol i patnja
za mene samo upozorenja da živim suprotno svojoj istini.
Danas znam da se to zove BITI AUTENTIČAN.Kada sam zaista počeo da volim sebe,
prestao sam da žudim za nekim drugim životom
i mogao sam da vidim da je sve oko mene bilo poziv na rast
Danas znam da se to zove ZRELOST.Kada sam zaista počeo da volim sebe,
prestao sam da sebi kradem svoje slobodno vreme,
i prestao sam da dalje pravim grandiozne projekte za budućnost.
Danas radim samo ono što mi čini zadovoljstvo i radost,
ono što volim i što čini da se moje srce smeje,
na moj sopstveni način i u mom ličnom tempu.
Danas znam da se to zove ČASTITOST.Kada sam zaista počeo da volim sebe,
oslobodio sam se svega što nije bilo zdravo za mene,
od jela, ljudi, stvari, situacija
i od svega što me je uvek ponovo odvlačilo naniže, dalje od mene samog
U početku sam to zvao „zdravi egoizam“,
ali danas znam da je to „LJUBAV PREMA SAMOM SEBI.Kada sam zaista počeo da volim sebe,
prestao sam da želim da sam uvek u pravu,
tako sam manje grešio.
Danas sam shvatio da se to zove SKRUŠENOST.Kada sam zaista počeo da volim sebe,
odrekao sam se toga da živim i dalje u prošlosti
i da se brinem za svoju budućnost.
Sada živim još samo u ovom trenutku u kom SVE počinje
Tako živim danas svaki dan i zovem to „SVESNOST“.Kada sam zaista počeo da volim sebe,
spoznao sam da od svojih misli mogu da se razbolim i budem bedan.
Kada sam pak zatražio natrag snage svoga srca,
razum je dobio važnog partnera.
Ovu vezu zovem danas „MUDROST SRCA“.Ne treba dalje da se plašimo rasprava,
konflikata i problema sa samim sobom i sa drugima,
jer se čak i zvezde ponekad sudare
i nastaju novi svetovi.
Danas znam: TO JE ŽIVOT!(Čarli Čaplin na svom 70. rođendanu 16. aprila 1959. godine)
Zanimive zadevice!
Težko je najti fajne stvari za sproščanje, ki te ne znervirajo.
Imela sem jih že nekaj, pa pobrisala, ker se nisem mogla pripravit k poslušanju. Včasih je bil kriv glas, včasih glasba, včasih oboje.
Drgač pa verjetno vsaka glasba, v kateri posameznik uživa, blagodejno vpliva nanj. Nekoga drugega bi ista fora spravila ob živce. Se je že zgodilo, da mi je bilo rahlo slabo po kakšni …
