Pozdravljeni.
Meni je v zvezi z dušo blizu razmišljanje Jerneja Mehleta v njegovi knjižici Ti si trojni človek.
Preprosto, razumljivo in prepričljivo in v veliki meri ujemajoče s spodnjimi definicijami, ki so pravzaprav vse precej bolj povezane, kot se zdi na prvi pogled.
Na tega avtorja sem naletel ob branju knjige Pot k zenu ,tako se mi zdi, da je naslov.
Saj ni poanta te knjige ravno duša, a v osnovni trojnosti človeka je le ena od treh “teles”.
To mi je še posebej všeč, ko govori o tem, namreč da vse nastopa v prispodobi telesa : najnižje je fizično telo, potem višje je emotivno telo in najvišje je mentalno duhovno telo.
Če je le-to zdravo, lahko postane eno z našim Višjim jazom.
Ta Višji jaz pa se napaja recimo da v infosferi (pobral po R. Papianu) ali v kolektivnem nezavednem (po CGY) ali se razbere v arhetipih in simbolih kakšnih starodavnih ljudstev.
Kaj ni to prav tako napisano pri kabalistični definiciji.
Seveda, pa si tudi jaz, tako kot najbrž tudi vi sam sestavljam svoj mozaik o tej in njej podobnih temah. Vanj se mi zdi, da pašejo, nekako kot dobra osnova in če si zaželiš kvalitetno zakomplicirati svoj svet, Nietzschejeva (Schopenhauerjeva) filozofija, potem Urbančičeva knjiga v zvezi z njim Zaratustrovo izročilo, kjer analizira tudi bit vse tja do starih grkov, ki so bili menda seznanjeni tudi z vzhodnjaškimi razlagami te snovi, pa potem še nekaj CG Junga, da zadeva človeka dobro zrajca. A to je le peščica od bolj zahtevnih avtorjev, pa tudi vsega tega nisem podrobno bral niti vse razumel.
Ampak Mehle tako preprosto in razumljivo piše.
Zdi se mi, da kabalistična definicija napisana spodaj potem fino zaokroži to temo, pravzaprav nakaže to, da je duša še bolj strukturirana kot se zdi.
Ker nimam boljših razlag od zgoraj omenjenih piscev in virov boljše razlage kot oni nimam,
ne vem pa, če ima smisel citirati jih. Kaj sem povedal. Nič. Prebrat je treba.
Dušo pa iznegovat nazaj ali pa naprej do tam kakršna je nekoč v človeku že bila.
Vsak zase po svoji poti.
