Moja zgodba s “tibetanskim” turkizom gre takole:
na minfosu je nek nemec prodajal turkiz (žepne kamne) zelo zelo poceni. Vprašala sem ga v čem je fora in ali so kamni sploh tapravi. Odgovoril mi je, da je pravi turkiz zelo krušljiv in da ga zato obdelajo z neko kemikalijo, ki povzroči, da se kamen stisne in tako postane bolj kompakten. Zaradi tega naj bi ti turkizi tudi imeli emajlasto površino. Potem mi je pokazal zelo lep kamen, s hrapavo površino, sivkaste barve in s temnimi, turkiznimi vključki. Rekel je, da je to edina popolnoma neobdelana varjanta turkiza in da se mu reče tibetanski turkiz.
Jaz seveda nisem noben ekspert za kamne, tako da nevem kaj od tega je sploh res. Vem samo to, da mi je bil tisti kamen strašansko všeč:)
