glas wrote:
Pozdravljeni,
v zadnjih mesecih sem začela spoznavati, da “furam” identiteto žrtve … No, saj sem vedela že prej, pa se nisem želela preveč ukvarjati s tem. V glavnem, kljub temu da se je to spoznanje sedaj uspelo prebiti iz predzavestnega, ne znam delovati drugače …
Izkušnje, nasveti, predlogi? Hvala :)
Dokler ti godi ta tip energije, ki jo dobivaš čez identiteto žrtve, tako dolgo ne boš mogla (trajno) izstopiti iz nje..
Prepoznaj tipe energij v različnih stanjih, v katerih se nahajaš čez dan..
Tip energije, ki ga dobivač čez igro žrtve je prav specifičen.. Igraj se malo z vlogami, igraj jih še naprej, le malo bolj zavestno, tako da recimo med “igro žrtve” zaznavaj tudi senzacije v telesu, prepoznaj pa predvsem kaj ti v tistem trenutku najbolj godi!?
No ko boš ugotovila kaj to je, boš imela odgovor zakaj ne zmoreš opustiti tega tipa delovanja.. (zato ker hlastiš po tem “ugodju”, ki ti ga nudi ta igra..)
Ko se naučiš sprehajati po širšem energetskem območju in ko se zavestno začneš odpirati zgornji polovici čaker in se začneš naslajati nad temi vibrami in energijo ki jo lahko tam prejemaš, ti bo ta tip energije, ki ga prejemaš sedaj čez igro žrtve postal enostavno odvraten..
Na neki subtilni ravni definitivno že precej časa zaznavam, da mi ta energija paše … Na nekem nivoju. Mogoče bo smešno (in neumno), ampak že od otroštva me spremlja nekakšna eksistencialna praznina; edina stvar, ki mi le-to zapolni, pa je, poleg odnosov, žalost oz. temu podobna občutja. Očitno pa si ravno z dojemanjem sebe kot žrtve omogočim ta (po eni strani) željena občutja …
No, mi pa nikakor ne pašejo druge stvari, ki pridejo zraven … Kot je bilo omenjeno, npr. to, da ne morem ničesar spremeniti, da se ves čas vrtim v istem krogu, imam težave z razpoloženjem … Kar mislim da je itak dost značilno, če se dojemaš kot žrtev. Mi gre totalno na živce, ampak očitno še ne dosti …
