Iskalec in hudič
Ko je hudič videl iskalca vstopiti v učiteljevo hišo, je sklenil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bi ga odvrnil od iskanja resnice.
Tako je spravil ubogega moža v vsako možno skušnjavo: bogastvo, slavo, moč, prestiž. Toda iskalec je bil mnogo preveč izkušen v duhovnih stvareh in se je zelo lahko ubranil skušnjav, tako veliko je bilo njegovo hrepenenje po duhovnem življenju.
Ko je kasneje prišel pred učitelja, je bil nekoliko presenečen, ker je videl učitelja sedeti na oblazinjenem stolu in učence ob njegovih nogah. »Temu možu gotovo manjka glavna čednost svetnikov, ponižnost,« si je mislil pri sebi.
Potem je opazoval še druge stvari na učitelju, ki mu niso bile všeč: prvič se je učitelj zanj malo zmenil. (»Verjetno zato, ker ne klečeplazim pred njim kot drugi,« si je mislil.) Ugajal mu tudi ni učiteljev način oblačenja in nekoliko izumetničen način govorjenja. Vse to ga je pripeljalo do sklepa, da je prišel na napačno mesto in da mora svoje iskanje nadaljevati drugod.
Ko je odhajal iz sobe, je učitelj, ki je videl hudiča sedeti v kotu sobe, rekel: »Ne skrbi, skušnjavec! Bil je tvoj od prvega trenutka.«
Takšna je usoda tistih, ki so v svojem iskanju Boga pripravljeni pustiti vse, razen svojih predstav o tem, kaj Bog resnično je.
(zgodbica iz Žabje molitve, Anthony de Mello)
…..