Zepo

[tadej pretner]

AVATAR wrote: No, tega človeka nisem poznal in o njem nič ne vem… …vendar, v vaših komentarjih je toliko ironije-praznine…ter o njegovem prehodu…če je sploh bil kakšen prehod…če sploh kaj je smiselnega…ali zgolj izginitev v nič.

Ko se zavedaš, da si že mrtev…samo vprašanje časa je kdaj…kaj ti sploh preostane ?!…Tolažba neke nove inkarnacije-utelesitve…v ponoven zapor omejitev-trplenja…nič se ne boš spomnil…nič vedel…je to TO ?!

Danes je na sporedu tist film…Preden se stegneva…igrata dva stara as-a…in mislim, da je v njem več resnice…kot na tem celem forumu.

Avatar, vsaj v tejle temi bi lahko prizanesel s svojimi nihilističnimi destruktivnimi forami.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[Aventurin]

Pozdrav vsem,
sem se morala oglasiti, ker sem bila 2 leti njegova učenka in obiskovala njegove delavnice 1x tedensko. Moram povedat, da nam je podal ogromno in še enkrat ogromno znanja in napotkov, vendar mi je resnično hudo, ker ni mogel vsega tega znanja izživeti, tako kot si ti Tadej napisal.
Mislim, da se je sedaj rešil vsega bremena iz preteklosti, ampak bi se vseeno lahko še kdaj oglasil, ker ga pogrešamo.

Lepo je če deliš

[Bojana]

Matjaža sem spoznala pred tremi leti. Veliko me je naučil. Nekateri najini pogovori so bili dolgi. Marsikaj mi je zaupal in zato sem mu hvaležna. Takega prijatelja in učitelja ne bom več spoznala. Pomagal je tudi moji hčerkici. Vedno mu je v zahvalo risala risbice. Lani, junija me je vprašal, če vem kaj pomeni kri v izpljunku? Zanimalo ga je iz strokovnega vidika. Rekla sem mu, da je lahko počila žilica v grlu. Mesec dni pozneje mi je povedal, da so mu na pljučih našli tri bule. Nekako sem zaslutila zakaj se gre, a nisem komentirala, pozneje tega ni več omenjal, jaz pa sem na to pozabila …

Tadej, tebe je velikokrat omenil, vem da sta bila prijatelja, zato ti izrekam iskreno sožalje.

Le upam, da mu je zdaj res lepo …

Naj počiva v miru.

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

Bojana wrote: Matjaža sem spoznala pred tremi leti. Veliko me je naučil. Nekateri najini pogovori so bili dolgi. Marsikaj mi je zaupal in zato sem mu hvaležna. Takega prijatelja in učitelja ne bom več spoznala. Pomagal je tudi moji hčerkici. Vedno mu je v zahvalo risala risbice. Lani, junija me je vprašal, če vem kaj pomeni kri v izpljunku? Zanimalo ga je iz strokovnega vidika. Rekla sem mu, da je lahko počila žilica v grlu. Mesec dni pozneje mi je povedal, da so mu na pljučih našli tri bule. Nekako sem zaslutila zakaj se gre, a nisem komentirala, pozneje tega ni več omenjal, jaz pa sem na to pozabila …

Tadej, tebe je velikokrat omenil, vem da sta bila prijatelja, zato ti izrekam iskreno sožalje.

Le upam, da mu je zdaj res lepo …

Naj počiva v miru.

Bojana, verjemi, da je primernejše, da sožalje izrazim jaz tebi, saj sta bila vidva očitno precej večja prijatelja, kot midva. Matjaža sem le zelo dolgo poznal, nisva pa bila neka frenda. Sicer sem mu pri nekaterih stvareh precej pomagal z informacijami, a takšne informacije bi dal komurkoli, ki bi me zanje prosil. Nikoli v življenju pa se recimo nisva pogovarjala ničesar osebnega. Ti si mu bila glede na to, da ti je povedal za zdravstveni problem, očitno precej blizu – jaz o tem nisem imel pojma.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[Bojana]

Sem se nekako sprijaznila s tem, da ga ni, tamali pa še nisem in ji lep čas ne bom povedala. Je kar je, upam da je res našel svoj mir.

Lepo je če deliš

[Bojana]

Tole je ena izmed njegovg zadnjih pesmi … Kot bi slutil. Obdržala sem jo, to in še nekaj drugih.

Legel bi, a mesec je daleč…

kako daleč , vse predaleč je…

izgubil sem svoje pajčevinaste

sanje,

na dolgih, prašnih poteh…

Moj zastrt pogled je zašel

in moje roke so vklenili v laži…

zaspal bi, a me ne sprejme,

hladna zemlja me noče v svoj

objem ..

o Bog- utrujen sem…

o Bog- kako sem truden…

Visoko nad menoj je zajokal,

tiho zajokal je starec dež…

svoj obraz poln gub je skril v

meglo,

v meglo naših sanj iluzij…

Ko bom odšel- vse bo ostalo,

mlado sonce bo grelo tihe misli,

ulice trupel bodo živele…

v svetlobi pričakovanja veselega

dne…

Kdo bo stal ob mojem grobu…

le ti brat veter mi boš tiho zapel,

starec dež bo zajokal…

prijatelj mesec me bo objel…

o Bog- utrujen sem…

o Bog- kako sem truden..

Lepo je če deliš

[Bojana]

PESEM DUŠI

Sinoči ko sem spala,
moja duša v krčih je jokala,
Slišala sem klic iz neba:
Daj, ne joči dušica,
prišel še ni tvoj čas,
me milo je pobožal tvoj glas …
Življenje je dar neba,
nikar ne zavrzi ga.
Daj, odpri srce,
v njem slišala boš vse …

Pa vendar joče duša moja,
svobodna bi bila kot tvoja,
saj že zdavnaj se je poslovila,
tu drži me višja sila.
Spet zaslišim mili glas,
Glej, je rojstva, smrti čas,
ne izbere ju nihče od nas.
Osvobodi dušo bolečine,
ne zadaj ji nove brazgotine,
naj jo ljubezen do življenja greje,
pusti ji da se nasmeje.
Daj odpri, odpri srce,
v njem slišala boš vse.

Pesem je nastala po sanjah. NIKOLI te ne bom pozabila. NIKOLI, Ne vem kako naprej brez tvojih naukov, marsikaj bi te še rada vprašala …… Kako pogrešam najina srečanja in dolge pogovore, kako pogrešam tvoje učeneje …….. Počivaj v miru, dragi Matjaž.

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki