Želje
- This topic has 108 odgovorov, 17 glasov, and was last updated 14 years nazaj by
.
-
Kar tu pod želje bom napisala svoj post, četudi me je mikalo, da bi odprla novo temo, ki bi imela naslov : igra mačke z mišjo – ali kako se vesolje poigrava z nami.
Ne enkrat – a danes spet sem – doživela, kako ne gre vedno ” zaupati” hmmm…. 100% znakom, ki vodijo v neko smer. Naj opišem današnji primer:Pred meseci sem se igrala z idejo, da bi nekaj drugače uredila. Pa sem si dopovedovala, da raje ne, da bom kasneje… in tako odlagala dejanja. Tiha misel je ostala.Nakar pred tednom dni med pošto najdem pismo SOSEDE, ki je pomotoma zašlo v naš nabiralnik. Zgodilo se je prvič v dvajsetih letih- saj vem, da se lahko
, a pošiljatelj pisma je bila prav tista ustanova iz mojih tihih misli. Rdeča luč in glasen zvonec meni – no, pa daj že izvedi, kar nameravaš. Vesolje te podpira 
Pisala, poslala – in danes dobila negativren odgovor. Nič dramatičnega, čist sprejemljivo – a jezim se, da me je ta “sistem” že nekajkrat (enih petkrat) tako “okrog prnesel”. Koliko so pa vendarle naključja naklučja in ne na-ključ..ja…?Irena
Katka wrote: Mogoce ti je vesolje hotelo sporociti, da dolgorocno tole zate nebi bilo dobro…zato te ni podprlo…lahko ima drugacne nacrte zate….drugo pot…
…pravijo, da v zivljenju ni nakljucij…vse ima dolocen pomen, tud ce je nam cisto mimo…Se popolnoma strinjam. Tistih “petkrat” prav to kaže…A vseeno se počutim “okrog prnešeno” – zakaj sploh nastavljati “pasti”, v katere se ujamem,
, če bi brez spodbude “naključij” jaz sploh ne šla v akcijo in ne pokasirala nato negativne rezultate…. Že tak žal premalo prepuščam in premalo zaupam – takele izkušnje me nato ohranjajo v ustvarjeni poziciji, oziroma jo še okrepijo…Kojc pravi…vse ima svoj smisel in namen…in jaz sem prepricana v to..
Zgoraj si omenila, da si opustila dejanja in jih odlagala za kasneje…misel pa je ostala….Vesolje ti je pac povedalo, da opusti misel…Kojc pravi…vse kar se dogaja, vse ima svoj smisel in namen, vse kar se dogaja je dobro….Ampak zgoraj si omenila,Irena wrote:
Mogoce ti je vesolje hotelo sporociti, da dolgorocno tole zate nebi bilo dobro…zato te ni podprlo…lahko ima drugacne nacrte zate….drugo pot…
…pravijo, da v zivljenju ni nakljucij…vse ima dolocen pomen, tud ce je nam cisto mimo…Se popolnoma strinjam. Tistih “petkrat” prav to kaže…A vseeno se počutim “okrog prnešeno” – zakaj sploh nastavljati “pasti”, v katere se ujamem,, če bi brez spodbude “naključij” jaz sploh ne šla v akcijo in ne pokasirala nato negativne rezultate…. Že tak žal premalo prepuščam in premalo zaupam – takele izkušnje me nato ohranjajo v ustvarjeni poziciji, oziroma jo še okrepijo…Zelo jasno izražaš občutek svoje ločenosti od Vesolja. Opisuješ:
sebe na eni strani in vesolje na drugi strani
”ti si okrog prnešena” vesolje nastavlja ”pasti”
ti se ujameš v past ker vesolje daje nejasne signaleNekako vidim le en učinkoviti način rešitve tvojih nesporazumov z Vesoljem! Tako da to ”ločitev” odpraviš. Ni namreč Vesolje ločeno od tebe ali ti od njega. In tudi nihče ti tam zgoraj ne nastavlja zank in se zabava, ko se kao ujameš v njih…
Edino ti sama lahko daješ ven skozi lastne misli in čustva mešane signale. In če tako daješ v raznih obdobjih ven mešane impulze in signale, ker se morda ne moreš odločiti kam želiš, ker morda ne veš katero pot izbrati, ker ne upaš stopiti brez zagotovila od zgoraj, da bo OK, nastane potem ta občutek zavajajoče zanke, ki jo najprej kreiraš in nato izkušaš.
Ne more ti namreč niti Vesolje povedati katera pot je tvoja, to lahko le začutš v sebi! Zunanje potrditve sinhronicitete, so lahko le zanimivo zunanje dogajanje, ki spremlja ta notranji občutek.In v ustvarjeni poziciji se vedno ohranjamo sami. Vesolje nam vrača le izkušnje impulzov, ki jih pošiljamo navzven. Če se oseba ne more odločiti kam iti, če ji čustvovanja nihajo gor in dol, če ji misli drvijo v raznorazne smeri, ji potem vesolje daje izkušnjo teh mešanih signalov. Vesolje je vedno popolno, vedno nepristransko in brezpogojno, tako imamo mi, ki v njem izkušamo sami sebe popolno priložnost izkusiti vsako nianso našega bitja…
“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”
Irena wrote:
Se popolnoma strinjam. Tistih “petkrat” prav to kaže…A vseeno se počutim “okrog prnešeno” – zakaj sploh nastavljati “pasti”, v katere se ujamem,, če bi brez spodbude “naključij” jaz sploh ne šla v akcijo in ne pokasirala nato negativne rezultate….
Tole je “bitka” med zavestnim umom (levo hemisfero) in intuicijo-nezavedno. Zakaj se ujameš? Čisto jasno- ne deluje ti usklajeno – te dve hemisfere…Pa potolaži, tukaj modrujemo marsikaj, v bistvu, če si pogruntala, svetujemo tudi sebi, ko odgovarjamo drugim. VSAK gre včasih na led samemu sebi. Pač nismo živali, nimamo tako razvit instinkt za prepoznavo več faktorjev, kot pa jih lahko analizira in realizira naš zavestni um. Gre povsem za enostavno povezavo dveh (predhodno skozi razvoj) ločenih svetov…ko pride čas, ju povežeš in VEŠ…Včasih pa tudi ne…in kaj potem…Življenje mora biti pestro, da nam daje potrjevanje v nas samih – globine in širine, razsežnosti zavesti. Ma to je potencial. Ali pa hipoteza…praksa pa do svoje realizacije malce počaka.
Že tak žal premalo prepuščam in premalo zaupam – takele izkušnje me nato ohranjajo v ustvarjeni poziciji, oziroma jo še okrepijo…Se mi zdi, da je bolje malce manj razmišljati in se bolj prepuščati,verjetno ti izkušnje, naj bodo kakršnekoli že- počasi le dajejo zavest o možni vzajemnosti razuma in intuicije…če vztrajaš.
Najbolje je imeti pred seboj vedno tisti- nikoli ne obžaluj in se ne obsojaj, vse je za nekaj dobro.Lepo bodi
Matjaž
Irena wrote: Kar tu pod želje bom napisala svoj post, četudi me je mikalo, da bi odprla novo temo, ki bi imela naslov : igra mačke z mišjo – ali kako se vesolje poigrava z nami.
Ne enkrat – a danes spet sem – doživela, kako ne gre vedno ” zaupati” hmmm…. 100% znakom, ki vodijo v neko smer. Naj opišem današnji primer:Pred meseci sem se igrala z idejo, da bi nekaj drugače uredila. Pa sem si dopovedovala, da raje ne, da bom kasneje… in tako odlagala dejanja. Tiha misel je ostala.Nakar pred tednom dni med pošto najdem pismo SOSEDE, ki je pomotoma zašlo v naš nabiralnik. Zgodilo se je prvič v dvajsetih letih- saj vem, da se lahko, a pošiljatelj pisma je bila prav tista ustanova iz mojih tihih misli. Rdeča luč in glasen zvonec meni – no, pa daj že izvedi, kar nameravaš. Vesolje te podpira Pisala, poslala – in danes dobila negativren odgovor. Nič dramatičnega, čist sprejemljivo – a jezim se, da me je ta “sistem” že nekajkrat (enih petkrat) tako “okrog prnesel”. Koliko so pa vendarle naključja naklučja in ne na-ključ..ja…?IrenaGlas ti je sicer super odgovoril, bom pa par stvari dodal oziroma povedal na drug način. Ne pozabi, da realnost, kakršno imamo, prikličemo na osnovi naših najglobljih prepričanj/strahov/dvomov. Če torej negotovost v zvezi z neko namero obstaja, težko pritegnemo čisto želeno ciljno realnost. Dokler z vesoljem na določenem segmentu lajfa nismo dovolj uglašeni, je fajn tudi preveriti, ali gre pri neki nameri za namero katerega od NV polj realnosti, ali je dejansko naša. To storimo tako, da si zastavimo tri vprašanja:
– Ali želim biti skozi uresničitev ideje, na kateri sloni moja namera, sprejet od sebe in drugih?
– Ali želim skozi uresničitev ideje, na kateri sloni moja namera, sebi ali drugim kaj dokazati?
– Ali je gonilo moje namere želja po varnosti?Vprašanja si zastavimo jasno (lahko naglas) in si nanje pošteno odgovorimo. Če je odgovor na katerokoli vprašanje “da”, je namera motivirana z destruktivnim nizkovibracijskim poljem, če pa je odgovor “ne”, se vseeno zazrimo v svoje telo in skušajmo opaziti, če je odgovor povzročil negativni energijski odziv v telesu. Če so vsi odgovori ne, negativni energijski odziv pa se vseeno pojavi, gre lahko za namero, ki je sama po sebi povsem čista in gre dejansko za hotenje naše duše, a pri njeni izvedbi obstaja nekaj, kar nam jemlje motivacijo in odločnost za njeno izvedbo (npr. skupaj z dobrim prijateljem kandidiram za isto delovno mesto, ki mi je pisano na kožo, vendar me skrbi, da bo prijatelj v primeru, da delo dobim jaz, užaljen – takšnim stvarem pravimo tudi “notranji saboter”).
Primer delovanja NV polj, ki se je po mojem zgodil pri tebi: Če si v realnosti polja dvoma in nezaupanja v življenje, bo to polje pritegnilo situacije, ki bodo ta dvom in nezaupanje krepile. To se je zgodilo skozi tisto, kar si ti prepoznala kot znak, da je to to.
tadej pretner2010-11-05 09:16:31
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.