Želje
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › Želje
- This topic has 108 odgovorov, 17 glasov, and was last updated 14 years nazaj by jernej.
-
AvtorPrispevki
-
1. 11. 2010 ob 6:28 #6317zepoČlan
Ojla- vsi argumenti za- biti brez želja, niti slučajno me ne prepričajo.
Še enkrat bi ponovil, sam čutim stvari tako- želje izhajajo iz domišljije (ta je med drugim tudi gorivo in pogoj za kreativnost..) in brez domišljije desna hemisfera možganov (fiziološke zavesti) ne deluje. In ta tudi pogojuje skladno delovanje tako uma,zavestnega in podzavednega ega, če pa tega ni, ne vidim kako analitično, razumsko lahko prikorakaš v stanje namena svojega bivanja. Ni šans,.
Želje nas minevajo same po sebi, ko nastopi čas, ko doumemo nauk, ki nam ga je izkušnja glede želje prinesla in ga integriramo v program duše. Želje na nek način preraščaš skozi osebnostni razvoj, vendar je nesmiselno hiteti na podlagi nekakšne literature in duhovnih napotkov, ko pa še nisi skapiral niti tega, da so želje SESTAVNI DEL RAZVOJA DUŠE…In so neogibne…Naj mi nekdo pove, kako bo dosegel popolno realizacijo biti svoje duše, če se bo izognil lastnim željam in izkušnjam. (to dvoje gre preko preizkušenj nerazdružljivo skupaj). To bi zgledalo nekaj takega- laufau bi po svetu in na sebi imel napis- sem razsvetljen, sem izkusil natanko vse, sem srečal boga itd….Ma ja, EMBALAŽA je vsekakor lahko ista, VSEBINA, ki pa je malce pomembnejša, pa se bistveno razlikuje. Zaradi sveč, duhovne halje, asketizma, poznavanja milijon in ene “tehnike” razsvetljevanja in odpiranja 1000 in petega očesa, zaradi gore knjig, ki leže okoli tebe, zaradi teorij – brez prakse, ki so ti poznane, ne boš končal svojo pot in ne zaključil svoje karme… Tako kot obleka ne dela človeka, tudi še tako srčna duhovnost ni iskreno srčna, če ne pride skozi lajf, če ne živiš in nisi predelal vsega, kar ti je namenjeno. Osebno mislim, da se po nobeni bližnjici ne hodi v “nebesa”. Je le pot in tvoja življenjska žlica ima določeno kapaciteto in vsekakor z njo ne moreš pogoltniti več kot pa cca 15 ml, kar je kapaciteta tvoje žlice.
Želje so nujne pri razvoju človeka, pa naj nam nosijo veselje in srečo, žalost in jezo, razočaranje ali hrepenenje, telesni užitek ali bolečino- potrebne so…preko njih izkusimo življenje- “našo nujno potrebno vsebino” v razvoju duše. Definicija ega, duše, duha, zavesti in uma…nič takega ti ne pomaga, če ne čutiš- kaj je sploh to…Pa glede tistega – buda, fajn, imam veliko spoštovanje do Gautame, vendar je on bil Buda, jaz pa sem matjaž in njegova pot ter recept ne more biti moja EDINA pot do realizacije mene samega, temveč mora biti moja, matjaževa pot, ker jo živim in izkušam sam. Pa kar se mene tiče, ne bom jokal in se bremenil, če v življenju ne bom dosegel vsega, kar si želim, kar bi rad, kar sem si namenil…brez veze- realiziral bom le tisto in natanko tisto, do koder seže moj trenutni razvoj (višek bi bil nesmisel, ker bi bil utopija, iluzija…v mojih očeh- le), stopnja moje zavesti o zavesti, z vso “vsebino” moje duše, ki nosi natančne podatke-info o tem, kaj sploh lahko dosežem in presežem v danem trenutku. Včasih je nesmiselno “transformirat” in presegat negativna prepričanja, če pa se jih sploh ne zavedaš, da so- slaba…Temu bi rekel- zablode in slepila na področju duhovnosti…ODVRZI ŽELJE IN VEČNO BOŠ SREČEN- povsem verjamem, vendar je do tam še nekaj ovinkov, do katerih pa moram iti natanko skozi tisto kar me na njih čaka- in če so to želje, jih bom še dalje imel.
Ali ste se pripravljeni odreči spolnosti??’ Tole bi spadalo v to- močna odvisnost, vezanost itd…Zdaj- sex in ljubezen gresta lepo skupaj- z roko v roki, lepših občutkov in izkustva kot lep, dober sex -z ljubeznijo v srcih, ki se prelivata med odnosom- ali je kaj lepšega? Pa še naslednje…dvomim, da je kaj mnogo devic, ki bodo brezmadežno spočele…Torej kdo bo skrbel za reprodukcijo?…Ali jim bost rekli -plebejci?? Fajn, sam ne potrebujem nikogar (ki bi po tej plati bil “nižje” od mene), da bi namesto mene fiziološko delal otroke..Mislim, da je med drugi to- spolno slo, ustvaril tudi bog in nam jo dal- z določenim namenom.
Ko jemlješ spolnost kot željo (to je kao največja vezanost materializma), lahko jemlješ tudi kot doseganje stanja, ki pomeni določeno (izredno močno) izkušnjo v povezavi z ljubeznijo, in mislim , da bil bi prikrajšan, če tega ne bi (tudi ) živel.
Sem ža napisal…Buda je govoril, interpretacija je, kot so jo podali par sto let kasneje in tudi zapisali (lepa primerjava s Konciliji v krščanstvu) in nauk je dokaj vprašljiv (glede na to- kdaj je bil podan in zapisan). Obenem pa najpomembnejše…Buda je omenjal KARMO..v redu…naslednje je omenjal tudi DHARMO – torej pot do nirvane itd…Nikjer pa nisem zasledil, da je podal, da se to mora zgoditi v ENEM ŽIVLJENJU…In kaj smo potem mi- čutimo svoj namen…radi pa bi pozabili, da je dharma način (pa ne univerzalna- ker nismo enaki) kako doseči svoj namen…In da darma ni napotek enega življenja, ker reinkarnacija, karma in dharma so trdno povezane.
Kadar se človek oslanja na budizem, bi bilo fajn, če bi ga dovolj poznal (še ostale smeri in sekte poleg teravade v budizmu), obenem pa tudi “razumel”. Če bi bila ena in ista dharma (kot popolni vzorec) edini način v osvobajanje , čemu bi potem potrebovali karmo ? In če bi že sprejeli karmo, čemu bi potem potrebovali reinkarnacijo, saj bi ena inkarnacija popolnoma zadoščala. Ker pa ne, obstaja reinkarnacija, da popucamo karmo v tolikih življenjih, kot jih bomo pač potrebovali. Enoumje v pogledu na budizem ni ravno smotrno, ta filozofija je povsem lepa in dobra, le razumeti jo je treba večplastno, s koherenco notranjih in zunanjih dejavnikov…in tudi to je dejal buda…Pa že prej sem podal vprašanje…Čemu bi nekdo želel biti buda? Ali je to edina pot? Dvomim…božje je eno, opredeljevanje in samoobremenjevanje z različnimi termini ne zagotavlja razvoja duše..Pogojenost se skriva v našem umu, v naših srcih je ni- če si dopustimo…sprejeti samega sebe (In kako boš sprejel samega sebe, če ne sprejemaš svojih želja?) …da skozi srce izrabimo um v kvalitativnem smislu razumevanja…torej tudi sprejemanja samega sebe…in v tem konceptu se nahajajo tudi želje…In kaj je narobe pri tem?? Ko bo in če bo čas, jih bom sam tudi zavrgel…Do takrat pa se ne grem Jezusa in Bude, ker sem Matjaž- povsem preprost pripadnik svoje rase z določenimi izkušnjami, znanjem ,.slabostmi, vzorci delovanja, omejenostjo in obenem srčnostjo…to sem jaz- ne Brezo, Tatjana, Jožica,Tadej, Francl itd…Zavedaj se sebe in mislim, da se potem počasi zaveš tudi česa več- kam sploh spadaš….In boš začutil razumevanje in sočutje do samega sebe…ko bo čas, boš stopil tja, kamor si namenjen…Lepo bodite
Matjaž
zepo2010-11-01 06:49:12
1. 11. 2010 ob 9:06 #6318AnonimnežNedejavnoŽelje same izginejo ko popolnoma sprejmemo sedanji trenutek in popolnoma zaupamo v božji red,da se vse odvija po božanskem načrtu in dobimo zmeraj tisto kar v tistem trentku rabimo. Želje pač ustvarja um,ki ni zadovoljen s trenutno situacijo.
Seveda se to popolno zaupanje zgodi preko lastnih izkušenj in opazovanja življenja,ker to mora bit lastno spoznanje.Odlično to pot opisuje martin kojc v učbeniku življenja.
delček
Vsakomur, ki premišljuje, je jasno, da sila, ki
je vse, kar biva, ustvarila in ki nenehno vse ohranja, mora biti
(imenujmo jo prasila, različne religije jo imenujejo Bog).Njen izvor je za nas skrivnost. Nje same ne moremo nikjer videti, le
njene učinke opazimo povsod. Ker je prasila vzrok in izvor vsega, kar je
in biva, skriva v sebi najvišjo inteligenco in torej najvišjo duhovno
moč, največjo vednost, popolnost, vsemogočnost. Je resnica, ki se sama
ohranja in ki je ne more nič uničiti. Za naše človeške pojme je brez
začetka in brez konca.Vse vidno, vse materialno, vse z našimi petimi čuti zaznavno se nam
zaradi tega zdi kot pravo, obstoječe in resnično, vendar predstavlja le
odsev idej prasile. Potemtakem vse materialno v resnici ne obstaja, vse
duhovno pa je edino resnično, obstoječe in delujoče.Če pa prasila skriva v sebi najvišjo inteligenco in torej vsevednost,
popolnost in vsemogočnost, sledi iz tega, da se v življenju nikakor ne
more karkoli zgoditi brez volje prasile.Že besede vsevednost in vsemogočnost povedo, da je vse naprej določeno,
saj je vendar tudi prasila v svoji vsemogočnosti in vsevednosti že v
prazačetku (če ta sploh je!) morala vedeti, kaj se bo – merjeno po našem
računanju časa – zgodilo v milijonih letih.Če sproža zdaj celotno življenje vesoljna prasila, tedaj sproža
življenje posameznega človeka določen del prasile s tem, da ima ta del,
kot omejen del prasile, svojo določenost.Natanko tako kot prasila v celem, je tudi ta omejeni del prasile, ki
sproža življenje posameznega človeka, v svojem obsegu delovanja
vsemogočen. Vse naše življenje je le odsev idej tega omenjenega dela
prasile, ki je gonilna sila našega življenja.Ta del prasile, ki sproža posameznikovo življenje, ima torej svojo
vnaprejšnjo določenost, katere izvedbo predstavlja prav življenje
tistega človeka.Iz vsebine:
Praktični nasveti, kako doseči notranje ravnovesje in notranji mir (ki sta potrebna za duhovni preporod).
Preproste življenjske resnice, ki vlivajo novih moči.
Če hočemo bolje živeti, moramo poiskati boljše poti in po njih hoditi.
Želje se nam lahko uresničijo, če vanje resnično verjamemo in če zaupamo v dogajanje okrog nas.
Vse v življenju ima svoj določen smisel in smoter.
2. 11. 2010 ob 0:22 #6323glasParticipantVeliko modrosti o naravi želja je že napisanih, ampak na koncu se mnenja delijo v 2 skupini:
– eni stremijo v popolnost s ciljem odpovedi vseh želja
– drugi stremijo v popolnost z izkušnjami izpolnitev željaAmpak če pošteno pogledaš v življenje lahko itak uvidiš, da ti življenje nudi paleto izkušenj, ko izpolniš svojo željo in paleto izkušenj, ko se želji moraš odpovedati (to za mene pomeni, da ta želja ni moja, ampak je želja, ki se oblikuje izven stika z mojim Bistvom)…
A bi to morda lahko pomenilo, da je skrivnost ravno v tem?
“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”
2. 11. 2010 ob 6:16 #6324zepoČlanglas wrote: Veliko modrosti o naravi želja je že napisanih, ampak na koncu se mnenja delijo v 2 skupini:
– eni stremijo v popolnost s ciljem odpovedi vseh želja
– drugi stremijo v popolnost z izkušnjami izpolnitev željaIzkušnje so produkt preizkušenj različnih vrst, seveda ne izhajajo le iz želja. Sam sem le navedel, da nam želje, naj si bodo kakršnekoli, prinašajo preizkušnje ter potencialno lahko tudi izkušnje. In so neovrgljivi del nas v razvoju suše…so določene stopnje seveda.
Ampak če pošteno pogledaš v življenje lahko itak uvidiš, da ti življenje nudi paleto izkušenj, ko izpolniš svojo željo in paleto izkušenj, ko se želji moraš odpovedati (to za mene pomeni, da ta želja ni moja, ampak je želja, ki se oblikuje izven stika z mojim Bistvom)…Želja je tvoja, ali je zavestna ali pa nazavedna, se zanesljivo sklada s z izkušnjami, ki jih moraš pridobiti (govorim o evolucijskem namenu). Mislim, da je to povsem logično- določene želje se porajajo, ne da bi jih sam zavestno izoblikoval, nekako kot- od kod je pa to prišlo? Seveda iz tebe, ker ima vse nek namen…morda se ga ne zavedaš, vendar – slučajev ni…
A bi to morda lahko pomenilo, da je skrivnost ravno v tem?
Mi je pa nekaj malce prišlo na misel. Bral sem razne komentarje- kaj in kako naj bi obravnavali želje, se jih odrekali itd…Zanima me, ali je kdo tukaj gor, ki je dejansko ODVRGEL vse želje vezane na materialni svet ??Govorim o nekaterih, ki zagovarjajo zavračanje želja. Pa tukaj mislim povsem ODVRGEl, ne selekcionirano…
Lepo bodite
Matjaž
2. 11. 2010 ob 6:37 #6325zepoČlanstrelka wrote:
Tud tega ravno ne razumem kaj ima reinkernacija pri tem ..al so želje ali niso…
Reikarnacija ima mnogo ali pa za nekoga tudi VSE za nekoga. Če verjameš v reinkarnacijo, dosti lažje razumeš in sprejmeš dogajanja, ki se ti godijo…da so le posledica tvojih dejanj..morda tudi iz prejšnjih življenj. Nekateri ljudje bi želeli razumeti vse. In dosti lažje je, če imaš do zavedanje.
Vsekakor, sem tudi napisal, da je to eno življenje tudi v redu, le da navadno mine pri večini v obžalovanju, hitenju doseči nekaj, kar nisem, zelo povečanem hotenju izvrševanja 1000 in eno izkušnjo itd…Človek ima mnogokrat občutek, da ZAMUJA…da miu čas polzi med prsti, da ne bo mogel realizirati vsega, kar naj bi. V ta razred bi priklopil tudi vztrajno gonjo v duhobvnosti- v smislu, da bom ja dosegel “razsvetljenje”. Morda se zdi smešno, vendar je to zelo pogosto in sam poznam mnogo takih ljudi. Pri vsem “duhovnem” življenju pa pozabljajo na “malenkosti” kot so:otroci, družina, male radosti v lajfu, pogled iz gore v dalj, pozabljajo na petje ptic, na šum vetra in potoka, na majhne prijaznosti in nasmehe…vse v namenu- čim prej iz tega telesa. In za “malenkosti” ni časa. Mnogo mamic in očkov poznam, ki rečejo otroku:daj mi mir, moram meditirat!! Tudi prev..seveda…Če pa se človek zaveda, da gre razvoj tudi spontano (in verjetno naj bi teko tudi šel) si vzame čas in mu ne uidejo takšne okoliške “malenkosti”.In zakaj nekdo ne bi izkušnje razumel kot učenje ..kljub temu da ne verjame v posmrtno življenje…
Kot je nekaj pisal zepo tam zgoraj…Ja Strelka, razloži to možakarju, ki se je ravnokar petič ločil in ti hiti razlagati izkušnje v namenu podajanja prijaznih nasvetov – tebi, kako poteka zakonski odnos- v pravilnem razmerju. Ta je ZANESLJIVO vzel zakon in družino kot izkušnjo in učenje. Morda bo vzel kot učenje v sedmem zakonu…kdo ve…Ma teh primerov je mnogo…Vsak, ki ponavlja napake pri istovrstnih preizkušnjah, te preizkušnje sploh težko preoblikuje v kvalitativne izkušnje (ki so uporabne v smislu nadgradnje v bodoče), kaj šele, da bi dojel, da je to sistematsko učenje življenja.
Lepo bodi
Matjaž
2. 11. 2010 ob 8:29 #6330AnonimnežNedejavnoglas wrote: Veliko modrosti o naravi želja je že napisanih, ampak na koncu se mnenja delijo v 2 skupini:
– eni stremijo v popolnost s ciljem odpovedi vseh želja
– drugi stremijo v popolnost z izkušnjami izpolnitev željalahko dodam še skupino popolne brezbrižnosti do vsega ampak zato je tudi potrebno popolno zaupanje in vedenje da se vse odvija po božanskem načrtu.
Ampak če pošteno pogledaš v življenje lahko itak uvidiš, da ti življenje nudi paleto izkušenj, ko izpolniš svojo željo in paleto izkušenj, ko se želji moraš odpovedati (to za mene pomeni, da ta želja ni moja, ampak je želja, ki se oblikuje izven stika z mojim Bistvom)…
A bi to morda lahko pomenilo, da je skrivnost ravno v tem?
hehe seveda,skrivnost življenja je življenje samo
Želja itak ni tvoja ker ne obstajaš(kot ločena oseba),vse kar je je Ljubezen čista ljubezen ki se izkuša in prepoznava samosebev različnih oblikah,zato želje izginejo ko prepoznaš svojo pravo bit,do tiskrat pač maš razne želje,ki misliš da te bojo osrečile (ki ti jih seveda pošilja tvoje Bistvo) tako da se preko vseh izkušenj,ki jih dobiš postopoma prebudiš in spoznaš svojo pravo bit.l
2. 11. 2010 ob 9:31 #6334strelkaParticipantzepo wrote:
1.
Reikarnacija ima mnogo ali pa za nekoga tudi VSE za nekoga. Če verjameš v reinkarnacijo, dosti lažje razumeš in sprejmeš dogajanja, ki se ti godijo…da so le posledica tvojih dejanj..morda tudi iz prejšnjih življenj. Nekateri ljudje bi želeli razumeti vse. In dosti lažje je, če imaš do zavedanje.
2.
Ja Strelka, razloži to možakarju, ki se je ravnokar petič ločil in ti hiti razlagati izkušnje v namenu podajanja prijaznih nasvetov – tebi, kako poteka zakonski odnos- v pravilnem razmerju.1.
Če za človeka ne obstaja misel, vera v prejšna življenja se s prejšnimi življenji tud ne obremenjuje…
Pač problem vzame tukaj tisti moment…za njegov problem ni kriv nekdo ki ne obstaja …
po moje je vsako dejajnje izkušnja ..in iz vsake izkušnje se človek lahko nekaj nauči …ne glede kakšna je njegova vera …reinkernacija gor ali dol…
Konckoncev ..se človek v tem življenju niti ne zaveda vseh prejšnih življenj…najbrž tud z nekim namenom …če se pač gremo duhovnost.
Vse ostalo so samo bližnjice …lahko kdo vzame tud opravičila za neuspeh v življenju ki ga ima sedaj…
Da povzamem …men osebno je izkušnja pač izkušnja ..je tudi učenje , če se človek želi nekaj naučiti …nima veze z reinkarnacijo…2.
Mah nevem ..mene v bistvu niti ne zanima …njegov nasvet , sem pač vprašala, za mnenje in logiko …čemu človek ne bi vzel kot učenje vsako izkušnjo…tu če je pa rečmo ateist ..in se ne ukvarja s temi duhovnimi zadevami…No pa še nekaj mi je zdele na misel prišlo …želja je v bistvu tud eno zlo močno čustvo …in če povzamem stavek …ki ga je men se zdi podal Tadej tam zgoraj nekje …
da je človek otopel …in je brez želja …zdaj lahko pove tud marsikaj. Jp in zdaj tud normalno pač da ni srečen…
-
AvtorPrispevki
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.