Želje
- This topic has 108 odgovorov, 17 glasov, and was last updated 14 years, 1 months nazaj by
.
-
Katka wrote: Vaša prirojena božanskost ali duša je edina, ki se ne bo nikoli spremenila; je brezčasna resnica. V to morate biti globoko prepričani in živeti v skladu s tem.
Tale resnica mi je…zelo vsec…Številnejše kot so vaše želje, manj srečni boste.Nisem prepričan, da je temu res tako. V zvezi s tem ločimo ene par različnih pojmov – duh, individualni duh in duša.
– Duh: univerzalno informacijsko polje, recimo, da je bolj ali manj res nespremenljivo
– Individualni duh: izhaja iz duha (torej univerzalnega informacijskega polja) in ima določene značilnosti (moj individualni duh je verjetno različen od tvojega, zato tudi skozi verigo inkarnacij različnih kvalitet ne moreva razvijati na enak način). Individualni duh verjetno pogojuje marsikaj v materialni realnosti, tudi recimo to, kar trdi večina ezoteričnih življenj – da se duša vedno inkarnira v človeka enakega temperamenta.
-Duša: Se razvija (torej ni nespremenljiva), smernice razvoja pa ji determinira individualni duh.Ob navedenem bi poudaril, da govorimo o presežnih stvareh, za katere je vprašanje, če jih razumemo na ustrezen način (um, ki lahko nekaj v popolnosti razume, mora biti vsaj tako sposoben, kot um tistega, ki je nekaj ustvaril – ker se naš um ne more primerjati z Božjim, marsičesa na pravi način ne razumemo, ampak samo sklepamo). Taskole, kot sem navedel, stvari razumem jaz, povsem logično pa je, da jih marsikdo drugače.
Katka wrote:
Hvala Bogu imam malo zelja….to se pravi, da sem skoraj srecna..Jeba. Malo želja ne zagotavlja sreče. Tudi nekateri, ki jim gre v lajfu tako zanič, da so že povsem otopeli, nimajo želja, pa zato niso srečni.
Brezo wrote:
Gre pa vse to skupaj z nenavezanostjo, predajo in še drugimi stvarmi…Evo par citatov..Ja, o teh stvareh marsikdo piše, redkokdo pa napiše/pove to, kako prideemo do stanja, ko želja več nimamo. Pri vzhodnjaških avtorjih, kolikor sem jih pač bral, metod, ki bi bile uporabne v vsakodnevnem lajfu zahodnjaka nisem našel. Kar se mene tiče, je to problematiko uspešno načel dr. Artur Maslow v svojih razlagah motivacijskih mehanizmov, sploh, če znamo stvari, ki jih razlaga Maslow, povezati s pojmoa nizkovibracijskih polj in psihičnega prostora.
Hm, za moje pojme je individualni duh isto kot duša…duh je pa nad dušo…skratka duša je vmes in je kot posrednik med duhom in nižjimi subtilnimi telesi kamor spada tudi fizično telo.
Mislim da kar dost duhovnih bukvic govori kako zmanjšat želje…tako da se živi kot piše v bukvicah in kot govorijo res tapravi duhovni učitelji…to ni neka tehnika, da se jo osebek kao nauči, to je lifestyle…
Par stvari občutil in real life…zlasti zanimiva je bila želja po avtu…mlad mulo naredil izpit za avto, denarja bolj malo, starši niso dal…in ko je šel tisti prvi zanos avtomobilskih želja malo mimo in sem se malo prizemljil, ko se mi je dobesedno fučkal za to ali se bo kdaj uresničilo…čez nekaj časa pa kar majko neki prime, kupi nov avto, meni nič jasno in potem sem ga jaz vozil in vzdrževal…in zanimivo je da kakšne tri mesece sploh nisem vedel kaj bi z njim…po mestu ga itak nisem rabil dost, so sami problemi s parkingi in kaznimi, ponoči pa tudi nisem več žural al pa hodil po zabavah…seveda mi je občasno kar služil, ampak za namene ki si jih ne bi nikoli mislil in še danes je tako…Da o par drugih stvareh sploh ne govorim, ker je res adijo pamet…čudna so pota Gospodova… 
Matjaž, ti tudi lepo bodi in hvala, je padlo na plodna tla
!Se pravi, da bolj ko se prek znanja o sebi(samospoznavanje) zavedamo sebe in ustrezno temu delamo, bolj se zmanjšuje sloj osebnega nezavednega, ki je naložen na vrh kolektivno nezavednega. In tako nekako nastaja zavest, ki ni več zaprta v majhnem svetu ega, temveč svobodno sodeluje v širšem svetu objektivnih interesov…….In ta širša zavest ni nič več tisti občutljivi, sebični sveženj osebnih želja, strahov, upov, ambicij, želja, odvisnosti, vzorcev, ki so ga nezavedne nasprotne težnje morale vedno kompenzirati ali popravljati……..zdaj je to funkcija odnosov s svetom objektov(torej z zunanjo objektivno realnostjo), ki posameznika pripelje v popolno, zavezujočo in trajno zvezo z svetom oz. vesoljem, bogom…oz. s samim seboj in posledično………………Temu jaz rečem dozorevanje z notraj sebe in posledično razvoj v večjo, osvobajajočo resničnost ali realnost…..nekakšen duhovni rojstni dan, ko se rodimo v popolnoma novo bitje……..Ko prestopimo ali transcendiramo prejšnje ozke meje ega, se naša individualnost ne izgubi, temveč se širi v neskončnost, ki je tukaj in sedaj…….in to je trenutek, ko se vrnemo v svojo pravo naravo oz. prvinskost, ki je NEPRETRGANO navdušenje in neskaljena blaženost, mir, radost, ljubezen……….In mnogi pred nami so to dosegli in mnogi bodo to dosegli, ko nas več ne bo………………hahahahahahahaha………….ali pa “starejši verniki” bi temu rekli, da ni odrešitve brez križa………seveda mislijo s tem naš notranji duševni križ………se pravi, da je vesolje, bog kvantiteta, ki je nadrejena zavestnemu egu….ne zajema le zavestno, temveč tudi nezavedno v nas(naši psihi) in je torej osebnost, ki smo tudi mi…….In, če vesolje lahko prenese napetost protislovij, ki ga sestavljajo, jih torej zmoremo tudi mi, saj mi smo vesolje, le če bi se potrudili dojeti to veličino te resničnosti in seveda predvsem pričeli tako živeti………naj to ne bo samo v mislih besedah, ampak predvsem v dejanjih v vsakem trenutku…..pa saj pravimo, da vaja ne ve zakaj dela mojstra, ampak mojster pa ve, da zakaj dela vajo…….in do tega zaklada ne pridemo brez truda…naporna dogodivščina, imenovana individuacijski proces se je že začela, pa če se jo mi zavedamo ali pa ne……..se dogaja…..In, ko si “dovolimo” doživeti “celoto” in se v njej osredinimo brez obsodbe in razčlenjevanja tedaj, se mi pa zdi, da se razvije osebnost, ki trpi le v nižjem nadstropju…..v višjem pa je ločena od bolečih in veselih dogodkov………in zajemata nas radost, mir, sreča, ljubezen in njihov vpliv lahko čutijo tisti, ki so iskreno usmerjeni k enemu cilju in ta je samospoznavanje……..in se mi zdi, da edino željo, ki jo človek naj ima, ali pa odvisnost, je želja ali pa odvisnost po samospoznavanju, kajti ta nas pripelje do Boga v Nas samih, ker narejeni smo po njegovi podobi, toda delec ne more nikoli popolnoma razumeti celote. Celoto lahko le izkusi……
Brezo wrote:
Mislim da kar dost duhovnih bukvic govori kako zmanjšat želje…tako da se živi kot piše v bukvicah in kot govorijo res tapravi duhovni učitelji…to ni neka tehnika, da se jo osebek kao nauči, to je lifestyle…Aha, lifestyle. Tako preprosto praviš, da je to. Koliko pa osebno poznaš ljudi, ki imajo tak lifestyle? Zagotovo cel kup, če je to res tako preprosto …
Par stvari občutil in real life…zlasti zanimiva je bila želja po avtu…mlad mulo naredil izpit za avto, denarja bolj malo, starši niso dal…in ko je šel tisti prvi zanos avtomobilskih želja malo mimo in sem se malo prizemljil, ko se mi je dobesedno fučkal za to ali se bo kdaj uresničilo…čez nekaj časa pa kar majko neki prime, kupi nov avto, meni nič jasno in potem sem ga jaz vozil in vzdrževal…in zanimivo je da kakšne tri mesece sploh nisem vedel kaj bi z njim…po mestu ga itak nisem rabil dost, so sami problemi s parkingi in kaznimi, ponoči pa tudi nisem več žural al pa hodil po zabavah…seveda mi je občasno kar služil, ampak za namene ki si jih ne bi nikoli mislil in še danes je tako…Da o par drugih stvareh sploh ne govorim, ker je res adijo pamet…čudna so pota Gospodova… To ni res ..ni se to zgodilo kar tko ..TI si izrazil željo po novem avtu …kljub temu da si recimo zavestno vrgel puško v koruzo, ker si ti je zdelo to nemogoče .. podzavestno še vedno bila želja po avtu …
torej brez tega da ne bi bilo želje tud avta ne bi bilo.Kot pa razumem na splošno tole debato o željah , lahko da razumem morda tudi napačano ..ampak ker imate fiksno idejo da so želje plod ega…se pravi tudi fiksno ni uredu , če sploh so želje …
Al pa mogoče fiksno idejo , da če so želje ..da potem ne moreš živeti polno duhovno življejenje…
Tud tega ravno ne razumem kaj ima reinkernacija pri tem ..al so želje ali niso…
In zakaj nekdo ne bi izkušnje razumel kot učenje ..kljub temu da ne verjame v posmrtno življenje…
Kot je nekaj pisal zepo tam zgoraj…Mi smo na tej zemljici zato da ustvarjamo …brez želja pa tud domišlije pa tako naprej kot sem v čvek temi pisala …po moje ne bi lih daleč prišli ..
vsi bi bili zadovoljni s tem kar je …pač bi lebdeli
, če koga to osrečuje ..potem naj pač lebdi
Samo večina se mi zdi da bi jim ratalo dolgčasno moje čist tako človeško mnenje…
Jaz nisem nikoli trdil, da je enostavno biti brez želja, v bistvu je kar težko…zlasti če sem prištejemo še vse podzavestne želje, želje iz preteklih lifeov itd…Tisti, ki je pa tega res sposoben je pa že živi Buda…vsi ostali pa imamo še zmeraj kakšne egoistične al pa kakšne druge želje v večji ali manjši meri…
E strelko…nekatere želje se lahko uresničijo v tem lifeu, izvirajo pa iz prejšnjih…Res je, da sem izrazil željo po avtu, ampak ko sem vse skupaj predal višji sili naj poskrbi tako da bo najboljše…se je pač čez nekaj časa to tudi uresničil…fora pa je da nisem samo jaz vpleten v celo zadevco ampak tudi moji tabližnji…in podobno je bilo pri novem stanovanju in selitvi na drug konec LJ…ampak tukaj je pa slika še mal širša…
Če povem na kratko človek naj pazi na svoje želje, ker ne ve če je to res najbolje za njega…recimo nekdo si želi avto, ampak to je za minimalno plačo že kar strošek in potem bo sigurno stokal kako je bogi…In kot pravijo modreci človek naj pazi kaj si želi, ker se lahko uresniči…zlasti pri željah po denarju se je v real lifeu zgodil da je kdo doživel nesrečo in dobil odškodnino od zavarovalnice…da mu je umrl kakšen od staršev in je podedoval premoženje…ipd…Pri meni so se pa določene zadeve zgodile samo, zato ker so samo sredstvo za dosego višjega cilja…povedano po domače to je kao mana iz nebes, da postanem malo boljši človeček in da hitreje pridem do cilja…in tako se stvari dogajajo ko se človeček samo prepusti…dobi točno tisto kar rabi in to na tak način da je najbolje za njega in tudi vse ostale vpletene…brez egoističnih želja in brez pričakovanj…skuša živeti kot zna najbolje…in stvari se događajo… Na vsako prošnjo kozmos pač odreagira…kako pa, to pa pitaj Boga…kozmos namreč ne pozna časa…kolikokrat se je komu že zgodilo da je dobil neko stvar takrat, ko jo ni več rabil oz. ni več čutil potrebe po nečem…zofija wrote: Matjaž, ti tudi lepo bodi in hvala, je padlo na plodna tla
!…ali pa “starejši verniki” bi temu rekli, da ni odrešitve brez križa………seveda mislijo s tem naš notranji duševni križ………Absolutno- ni izkušenj brez preizkušenj! In ni preizkušenj brez želja.Tukaj očitna ravno ta razlika – mnogo ljudi se nepretrgoma “trudi ” doseči “božanskost”, obenem pa se ne zavedajo, da MORAŠ biti na svoji poti na določeni stopnji, da SPLOH sprejmeš tisto, zaradi česar se tako vztrajno trudiš – mnogo ljudi temelji na teoriji iz literature itd…Ampak vse ni v istem trenutku dosegljivo vsem. In s stem se moramo sprijazniti.
Gledaš na tuj vrt itd…vidiš lepa, rdeča jabolka…in da jih imaš ti, greš v štacuno in jih kupiš…Ok- imaš jih, vendar še vedno nimaš SVOJIH jabolk (izkušenj), temveč si do njih prišel po nekakšni instant metodi. Ko doumeš, da je fajn,da urediš najprej svoj lastni vrt, da bi jablane zasadil sam, počakal nekaj let, da začnejo roditi, bi verjetno spoznal, da je SEDAJ napočil čas, da boš imel natanko takšna jabolka (izkušnje), ki jih je imel sosed (recimo duhovna teorija). Pa še to se boš naučil- če jablane ne boš vzgajal z ljubeznijo in ljubečim odnosom, če jim ne boš dal časa, da bi sproščeno in postopoma doraščale, če boš prehiteval in jih 100 km/h gnojil itd…tvoje jablane ne bodo rodile niti podobnega sadeža kot sosedove....in se mi zdi, da edino željo, ki jo človek naj ima, ali pa odvisnost, je želja ali pa odvisnost po samospoznavanju, kajti ta nas pripelje do Boga v Nas samih, ker narejeni smo po njegovi podobi, toda delec ne more nikoli popolnoma razumeti celote. Celoto lahko le izkusi……
Niti ne bi dejal odvisnost ali želja, to je naš temeljni -bazični, evolucijski namen (morda se ga niti ne zavedamo -vsaj dolgo časa ne), ki pa je se lahko udejani-realizira le na podlagi želja (sam jim ne rečem ravno vzrok trpljenja – so potencialni vzrok preizkušenj, ki nam nosijo takšne in drugačne izkušnje) in posledičnih dobrih in slabih izkušenj.
Lepo bodi
Matjaž
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.