zanimivosti
- This topic has 384 odgovorov, 17 glasov, and was last updated 8 years, 8 months nazaj by
.
-
Napredki v razvoju superprevodnikov
- Matej Huš :: danes ob 17:43
- Znanost in tehnologija
Halkogenidni superprevodnik, površina
Nature – Lani je učinek superprevodnosti
praznoval sto let, a do danes še nismo našli materialov, ki bi imeli to
lastnosti pri temperaturah, ki so vsaj blizu sobni. Pravzaprav nismo
uspeli dokazati niti ali tovrstni materiali zagotovo obstajajo ali
zagotovo ne. Toda razvoj je vseeno prinesel precej novih spoznanj in
materialov.Superprevodniki so materiali, ki imajo električno
upornost enako nič. Pri dovolj nizkih temperaturah ima takšno lastnost
precej spojin, a se z naraščanjem temperature zelo hitro uniči. Načeloma
jih lahko po kritični temperaturi, torej najvišji temperaturi, kjer še
izkazujejo superprevodnost, razdelimo na nizkotemperaturne in
visokotemperaturne superprevodnike – ločnica med njimi je vrelišče
tekočega dušika pri -196 °C, saj je to najnižja zelo enostavno dosegljiva temperatura.Konvencionalne superprevodnike imenujemo tiste, katerih vedenje pojasnjuje teorija BCS
(Bardeen, Cooper in Schrieffer) o kondenzaciji elektronskih parov v
stanje, podobno bozonom (elektroni so sicer fermioni!). Najvišjo
kritično temperaturi med temi ima magnezijev diborid z -234 °C. Precej
bolj zanimivi so nekonvencionalni superprevodniki, ki imajo precej višje
kritične temperature. Leta 1986 so odkrili kupratne
(baker vsebujoče) superprevodnike, med katerimi ima rekorder kritično
temperaturo pri -138 °C. Do sobne temperature je torej še dolga pot, a
smo se ji približali že več kot na polovico.Leta 2008 pa so odkrili novo vrsto nekonvencionalnih superprevodnikov, ki se imenuje železovi halkogenidni
superprevodniki, ker v njih med drugimi elementi nastopata železo in
selen. Zanimivi so, ker se v vrsti lastnosti razlikujejo od vseh ostalih
superprevodnikov. Za razliko od ostalih so močno magnetni, medtem ko
pri ostalih močno magnetno polje superprevodnost uniči. Razlage za
obnašanje halkogenidnih superprevodnikov še ni.Poleg
temperature na superprevodnost vpliva tudi tlak, ki nad določeno
vrednostjo uniči superprevodnost. Čeprav tlak ne spremeni bistveno
kemične zgradbe materiala,, vpliva na pojav. Znanstveniki so sedaj
odkrili nove materiale z nestehiometrično sestavo (Tl0.6Rb0.4Fe1.67Se2, K0.8Fe1.7Se2, in K0.8Fe1.78Se2),
v katerih se z zvišanjem tlaka superprevodnost ne zmanjšuje
predvidljivo. Omenjeni materiali imajo sicer nizke že kritične
temperature same po sebi (okrog -240 °C), a se z višanjem tlaka dogajajo
zanimive stvari. Najprej superprevodnost upada, pri okoli 100.000
atmosferah izgine in se nenadoma ponovno pojavi pri 130.000 atmosferah.
Zanimivo je, da se pri tem tlaku kritična temperatura pomakne k višjim
vrednostim okoli -225 °C (kritična temperatura in tlak sta povezana, saj
je mogoče narisati fazni diagram superprevodnosti).Omenjeno
obnašanje ni bilo opaženo še pri nobenem drugem materialu, saj povsod z
naraščanjem tlaka prevodnost monotono upada. Ker je že sam vzrok za
nastanek superprevodnosti v železovih halkogenidih slabo poznan, avtorji
ne špekulirajo o razlagi zanimive tlačne odvisnosti. Članek je objavljen v Nature.“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”
tole je tudi zanimivo:Skupina novozelandskih plavalcev je ušla smrtonosnim zobem
velikega belega morskega psa, zahvaljujoč nepričakovanemu posredovanju
delfinov, ki so jih obkrožili in tako oblikovali rešilno pregrado, so poročale
tuje tiskovne agencije.Dogodek se je zgodil že pred tremi tedni na
severovzhodni obali Nove Zelandije, ko so Roba Howesa in tri druge učitelje
plavanja, ki so trenirali, obkrožili delfini. “Začeli so nas vedno bolj
stiskati v ozek obroč,” je dejal Howes, ki je hitro dojel nevsakdanje
obnašanje delfinov, saj je opazil trimetrskega belega morskega psa, ki se jim
je približeval.“Ustrašil sem se. Morski pes je bil dva metra
od mene in videl sem ga povsem razločno, saj je bila voda čista, in zavedal sem
se, da nas želijo delfini zavarovati,” je pojasnil Howes. Potem ko so bili
približno 40 minut obkroženi z “varnostnim kordonom”, je fantom
uspelo uiti zobem morskega psa in so se živi in zdravi rešili na obalo.Raziskovalec na aucklandski univerzi in
strokovnjak za morske sesalce Rochelle Constantineu ob obnašanju delfinov ni
bil presenečen. “Radi pomagajo nezaščitenim,” je pojasnil, njegovo
izjavo pa povzema francoska tiskovna agencija AFP.Vir: pozitivke .net
No tukaj pa ..poredni delfin …
, Fotosinteza novi vir
energije za človeštvo?Pospešena fotosinteza “umetnih listov” bi lahko v
prihodnosti prevzela vlogo pomembnega vira energije za človeštvo, ugotavljajo
znanstveniki.S fotosintezo sicer
rastline in bakterije spreminjajo sončno svetlobo v hrano in kisik.
“Fotosinteza na žalost ni preveč učinkovita,” je na nedavnem srečanju
Ameriške zveze za napredne znanosti v Vancouvru dejala biokemičarka z arizonske
univerze Anne Jones in dodala, da je mogoče fotosintezo pospešiti.Kot so v tej luči
opozorili znanstveniki v omenjenem kanadskem mestu, se bo poraba energije na
svetovni ravni v naslednjih 40 letih povečala za 100 odstotkov. Pri tem so
tisti, ki tehtajo načine za večjo uveljavitev fotosinteze na področju
proizvodnje energije, opozorili, da so svetovne zaloge nafte in plina že zelo
okrnjene.Po njihovih ocenah
je mogoče proces fotosinteze okrepiti, tako da bi z njeno pomočjo iz rastlin,
kot sta pšenica in sladkorna pesa, prišli do petodstotnega iztržka energije. Če
bi se lahko iztržek povečalo še za nekaj odstotnih točk, pa bi lahko po besedah
znanstvenikov govorili o velikanskem potencialu proizvodnje biogoriv.V določenih
primerih se tako proizvodnja ogljikovodikov skozi fotosintezo upočasni in
veliko svetlobne energije gre v nič. “Kadar je sončno, molekularni sistem
rastline proizvede več elektronov, kot jih encimi, ki proizvajajo ogljikove
hidrate, lahko prenesejo. Na ta način gre veliko teh elektronov v nič,” je
dejala Jonesova. Takšno situacijo je po njenih besedah mogoče primerjati z
elektrarno, ki ni vključena v distribucijsko omrežje, zaradi česar presežka
energije ni mogoče uporabiti.Znanstveniki si
zato želijo shraniti presežno sončno energijo v procesu fotosinteze, in sicer
tako, da bi jo iz celice, v kateri bi potekala, prek bioloških nanožic prenesli
v ločene celice, ki bi proizvajale gorivo.Takšna proizvodnja
energije je sicer še daleč, a po ocenah znanstvenikov je časa za iznajdbo novih
načinov pridobivanja energije od 30 do 50 let. Toliko naj bi namreč fosilna
goriva še zadostovala za energetske potrebe človeštva.Vir: Vecer .com.
janko wrote: http://www.ivonazivkovic.net/KINA-PRVI-DEO/KINA-PRVI-DEO.html
bom tuki odložu… da drugič ne iščem… ker… prebral bi… nekega dne ali celo mal prej…
je precej za prebrati…4 deli.Ampak je pa zanimivo …
.
Se splača.Kaj vse jim na misel pride…
Postavili nov rekord v ‘človeškem dominu iz žimnic’
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.