zanimivi linki - Forum duhovnost

Participant

Big smile
Se je kdo že vprašal zakaj zehamo???
VIR: http://www.7dni.com/

O
zehanju krožijo med ljudmi številni predsodki in stereotipi. Pojav je
tako preprosto skrivnosten, da buri domišljijo znanstvenikov in drugih
ljudi že desetletja.

Poseben čar mu daje dejstvo, da zehajo tudi številne živali, med njimi
celo ribe in nekateri plazilci. Nemara je prav to živalsko sorodstvo
razlog, da se je zehanje na slabšalen način znašlo v bontonu. Po bontonu
je zehanje neolikano. Z njim naj bi kazali zdolgočasenost in s tem
žalili sogovornika. Bonton narekuje, da se ob resnično neobvladljivem
zehanju obrnemo proč in si usta zakrijemo z roko. A tudi vsi razlagalci
bontona si niso povsem enotni, da zehanje pomeni zelo jasen znak
pomanjkanja dolžne socialne pozornosti. Zehamo lahko tudi zaradi
preutrujenosti. Toda po mnenju nekaterih razlagalcev bontona tudi tako
zehanje ni primerno, saj ni spoštljivo, da se sogovornikom kažemo
utrujene. Tako početje je morda lahko namig, da nas sogovornik s svojo
prisotnostjo in govorjenjem utruja.

Če odmislimo vse socialne in
psihološke odtenke posameznih namigov, ki jih je mogoče razbrati iz
različnih razlag bontona, ostaja dejstvo, da naj bi zehali predvsem
zaradi zdolgočasenosti ali utrujenosti. Toda ta razlaga stoji na zelo
trhlih nogah, saj preštevilne raziskave kažejo, da zelo pogosto zehamo,
ko smo sami, pogosto celo po dolgem in krepkem spancu. Iz slednjega
lahko izpeljemo naslednjo izmed teorij: zehali naj bi zaradi pomanjkanja
kisika ali kopičenja ogljikovega dioksida v telesu. Ta razlaga je
sodobnejša izpeljanka trditve Hipokrata, ki je sodil, da z zehanjem
izločamo slab zrak. Po krepkem spancu naj bi nam kisika primanjkovalo,
ogljikov dioksid pa naj bi se nam bil med spancem v telesu nakopičil. Ne
prva in ne druga trditev ne držita. Po zdravem spancu imamo dovolj
kisika v telesu in pri zdravih ljudeh tudi kopičenja ogljikovega
dioksida ni. In če bi ta razlaga držala, bi ljudje z boleznimi srca in
pljuč morali zehati pogosteje, a ni tako. S spancem se namera povezuje
naslednja razlaga o zehanju. Po njej naj bi namreč z zehanjem
razgibavali žvekalne mišice. Tako kot je zjutraj potrebno razgibati
celotno telo, naj bi bilo potrebno razgibati tudi žvekalne mišice.
Razlaga bi si nemara zaslužila nekaj več pozornosti ljubiteljev stroge
discipline jutranjega telesnega razgibavanja, če bi obveljala trditev,
da zehamo zgolj zjutraj. Toda tudi ta trditev je skupaj s prežvekovalno
razlago privlečena za lase. Zehamo namreč ves dan.

Ena izmed
razlag, ki se trudi biti bolj učena, govori, da je zehanje posledica
padca ravni sladkorja v krvi. Če odmislimo zapleteni hormonsko-živčni
mehanizem, ki naj bi bil v ozadju te razlage, naj bi z zehanjem kazali,
da smo lačni. To bi morda lahko celo na nek inovativen način razložilo,
zakaj je zehanje slabšalno pristalo v bontonu. Javno in zelo očitno se
ne sme kazati, da bi sogovornika najraje požrli. A s prav nobenim izmed
preštevilnih poskusov se doslej še ni posrečilo dokazati, da je zehanje
povezano z nihanjem ravni sladkorja v krvi.

Po poskusih na
laboratorijskih živalih nekateri raziskovalci trdijo, da je zehanje
povezano z uravnavanjem temperature možganov. Nekoliko bolj slaboumna
izpeljanka te zamisli trdi, da z zehanjem zajamemo velike količine
hladnega zraka in s tem telo ter možgane ohlajamo. Suhoparno dejstvo pa
je, da pogosto zehamo v zaprtih prostorih z uravnano temperaturo okolja.
Če to dejstvo zanemarimo, je treba zaupati nekaterim fizikom, ki so na
osnovi fizikalnih zakonov resno podvomili o tezi, da je zehanje izjemno
učinkovit način za odvajanje toplote iz telesa.

Obstajajo tudi
številne psihološke teorije o pomenu zehanja. Nekatere so zelo biološke.
Po eni izmed njih naj bi alfa samci z zehanjem svoji čredi sporočali,
da je čas za spanje. Šibka stran te teorije je popolno zamolčanje
dejstva, da zehajo tudi samice, včasih celo mnogo prej kot alfa samci.
Zrno resnice nemara leži v dejstvu, da z zehanjem okolici nekaj
sporočamo. Žal se to zrno izgubi v številnih protislovnih psiholoških
razlagah, kaj naj bi jih to sporočilo pomenilo. Zehanje je tudi
nalezljivo. Po mnenju nekaterih psihologov se ga nalezejo ljudje, ki
premorejo visoko stopnjo sočustvovanja s soljudmi, ali tisti z veliko
domišljije. Sposobnost istovetenja z drugimi ljudmi naj bi torej
določala nagnjenost k zehanju. Zveni privlačno, a je nekoliko v
protislovju s psihološko teorijo, po kateri je zehanje opozorilni znak, s
katerim posameznik podzavestno sporoča skupini, da ni razpoložen za
skupne aktivnosti in da potrebuje mir in počitek.

Ob
preštevilnih takih in drugačnih razlagah o zehanju ostaja dejstvo, da ni
prav nikakršnih resnih dokazov, ki bi zehanju pripisovali pomembno
medicinsko ali psihološko težo. V prednovoletnih dnevih, ki prihajajo,
bo zehanja najbrž več kot običajno in morda lahko ob nezmožnosti, da bi
ga zelo resno razložili, v teh dnevih nanj gledamo bolj blagohotno, kot
nam sicer skuša to predpisovati bonton.

Zehanje

O zehanju
obstajajo številni stereotipi, a v resnici tega pojava znanstveniki ne
znajo prepričljivo razložiti. Njegov morebitni medicinski pomen je še
skrivnost. Nekateri ameriški znanstveniki zdaj trdijo, da je zehanje
povezano s sistemom za uravnavanje temperature v možganih. V
laboratorijskih poskusih so ugotovili, da podgane zehajo, ko se
temperatura v možganih dvigne nad določeno vrednost. Nova hipoteza o
razlogih zehanja je tako zgolj ena izmed številnih in nič boljša od
prejšnjih. Raziskave namreč tudi kažejo, da pri zehanju ne oddajamo prav
niče več toplote kot sicer.

Vojko Flis

strelka2010-12-30 11:07:31

Lepo je če deliš

The Secret Key is In You..!