just me wrote:
Jaz ti raje priporočam, da si kupiš lakmusov papir v Sanolaborju, ki ima priloženo skalo, tako da točno veš kakšen je tvoj PH.
Bolje bi bilo, da si meriš PH telesnih tekočin (urina), kjer boš natančno posledično lahko videl, katera hrana ti ne ustreza in ti “kisa” telo ter ti “povzroča” težave, v danem primeru v ustih. Lahko da je še kje drugje kaj narobe pa ti tega ne vidiš, razen v ustih, ki je seveda neke vrste opozorilo….. bo potrebno počasi spucat vzrok.
Fajn petek še naprej vsem.
lp
Vsak način ima svoje prednosti.
– Zjutraj je glede PH bolj merodajna slina, saj na njeno PH manj vpliva zvečer zaužita hrana/pijača.
– Merjenje PH urina pa ima druge prednosti. Kdor je zakisan, si ponavadi na netu malce ogleduje bazične jedilnike. Kaj hitro je moč ugotoviti, da se avtorji teh jedilnikov glede nekaterih jedi ne strinjajo, ali delujejo bazično ali kislo. In dejansko lahko ima določena hrana pri nekom kisel, pri drugem pa bazičen učinek (se mi zdi, da na to vpliva krvna skupina). In če si recimo dve uri po zaužitju neke jedi, za katero ne veš, ali je bazična ali kisla, zmeriš PH urina, točno veš, kako ta hrana deluje nate.
BAD BOY wrote:
Kako pa zgleda to izločanje sluzi iz pljuč? Pride do tega med kašlanjem?
Sicer
imam tudi s tem težave, ampak je verjetno problem drugje. Imam postrani
nos, zato me vedno žgačka v grlu in odkašljujem, hrkam in pljuvam sluz.
Težave imam tudi z dihanjem, saj je nos zelo slabo prehoden.
Otorinolaringolog mi je priporočim operacijo na katero bom verjetno
kmalu šel, razen če je kje kak mojster, ki zna naravnati nos z
energijo.
Lej, ti bom kar tule nalimal en tekst o tem – avtor je Helena Golenhofen:
Mogoče najpomembnejša, zelo pogosto pa zanemarjena naloga črevesja je razstrupljanje telesa preko črevesja. S hrano (konzervansi, dodatki, sredstva za zgoščevanje in ločevanje), z onesnaženim zrakom, pesticidi, sredstvi za zaščito lesa in drugimi snovmi pridejo v telo številni strupi, ki jih moramo izločiti. K tem strupom pridejo že omenjeni strupi iz »lastne pridelave«, ki nastanejo z vretjem in gnitjem. Del strupov se lahko izloči preko ledvic, največ pa preko sluznic za razstrupljanje. Črevesje je največji organ za razstrupljanje: površina črevesne sluznice je 200 krat večja kot površina kože, pa tudi drugi organi, ki pomagajo razstrupljati, so nekajkrat manjši.
Sluznice za razstrupljanje Približna velikost
črevesna sluznica 400 m2
sluznica pljuč 100 m2
koža 2 m2
obnosna votlina 1 m2
urološkogenitalne sluznice (mehur, vagina) 1 m2
Če je črevesna sluznica zdrava, drugim sluznicam ni potrebno sodelovati v procesu razstrupljanja. Velja pa tudi obratno: če razstrupljanje preko črevesne sluznice ne zadostuje, se morajo v razstrupljanje vključiti druge sluznice. Koliko ljudi se že čisti tudi preko kože, je lepo razvidno v vročih poletnih dneh. Zaradi povečenega potenja in razkrite kože je naš osebni vonj bolj izrazit. Prav neverjetno je, kako kisel in smrdeč pot oddajajo nekateri ljudje, kar je seveda samo reakcija telesa na strupe, ki jih mora dodatno izločiti.
Poleg neprijetnega telesnega vonja pa se pri preveč obremenjenih sluznicah, ki se morajo vključiti v razstrupljanje, lahko pojavijo tudi:
– na koži: različni ekcemi (kot je nevrodermitis), luščenje kože (luskavica), koprivnica,
– v obnosni votlini: cedenje iz nosa, povečani polipi,
– v pljučih: bronhitis.
Včasih je vnos strupov tako velik, da jih telo ne more več izločiti, zato jih mora uskladiščiti. Glede na mesto skladiščenja se pojavijo ustrezni simptomi. Klasični so različne ciste, bradavice in miom pri ženskah. Tudi celulit nastane zaradi odlaganja odpadkov (neizločenih strupov) v koži. Sklepi so prav tako dobro skladišče, kar se pokaže šele v starosti, ko se pojavijo različni simptomi (npr. artritis, artroza). Črevesje pa strupe odlaga okrog danke v obliki hemeroidov. Vam je že kakšen zdravnik pri diagnozi hemoroidi predlagal, da čim prej razstrupite svoje telo?
Poglejmo, kako pride v črevesni sluznici do motenj pri razstrupljanju. Črevesna sluznica je zelo podobna koži, samo da je prevlečena s t.i. črevesno floro, ki si jo lahko predstavljamo kot travo. Črevesna flora ščiti črevesno sluznico, saj deluje kot filter: do sluznice prepušča samo nekatere snovi iz želodčne kaše in vrača samo določene snovi, ki so že bile razstrupljene. Če je črevesna flora luknjasta, na primer zaradi stalne naselitve z glivami (zelo pogoste so kandida – kvasna gljiva in zidna plesen Aspergillus), potem je njena površina nezaščitena. V tem primeru se tudi pri tako neškodljivih snoveh, kot so na primer mlečne beljakovine in ogljikovi hidrati iz pšenice, pojavi obrambna reakcija črevesne sluznice, ki jo prepoznamo kot alergijo na določena živila. Zaradi obrambnih reakcij črevesja je sluznica kronično vneta in pojavijo se otekline, ki močno ovirajo razstrupljanje. Če so otekline (nabrekline) dovolj razširjene, jih glede na simptome imenujemo razdražljivo črevo, Kronova bolezen, kolitis …
Zaradi vnete črevesne sluznice je tudi presnova (razgradnja hrane) zelo otežena, kar spet vodi do povečanega nastanka vretja in gnitja. Strupi, ki pri tem nastanejo, telo dodatno obremenjujejo, prav tako pa se zaradi ugodnih pogojev glive pospešeno razmnožujejo. Tako se telo vrti v začaranem krogu in se vedno bolj samozastruplja.
Imunski sistem in črevesje
V črevesni sluznici ležijo poleg celic (žlez) za razstrupljanje tudi t.i. imunske celice (Peyerjeve ploščice), ki tako kot mandlji v žrelu, pripadajo k imunskemu sistemu telesa. Poenostavljeno opisano deluje naš imunski sistem takole: vse tujke (antigene), strupe, viruse, bakterije …, ki pridejo v stik z našim imunskim sistemom, imunske celice ocenijo – če so nevarni, začne telo proizvajati protitelesca. Približno 70 odstotkov imunskih celic je v črevesni sluznici, kar pomeni, da je 70 odstotkov delovanja našega imunskega sistema odvisno od zdravega črevesja.
V črevesju so tudi imunske celice prekrite s črevesno floro, kot je bilo pod točko 3 že opisano. Če je flora luknjasta (npr. zaradi bolezni), imunske celice niso zaščitene in so neposredno izpostavljene različnim snovem, ki jih dražijo. Imunski sistem je zaradi pretirane razdraženost izredno obremenjen, kar vodi do izčrpanosti in kronične oslabljenosti imunskega sistema (bolj smo dovzetni za infekcijske bolezni). V širšem smislu pa oslabljeni imunski sistem ugodno vpliva tudi na razvoj ponavljajočih se vnetij v telesu, kot je na primer vnetje mehurja ali obnosnih votlin (sinusov). Še bolj zanimivo pa je to, da lahko samo na podlagi kronično razdraženega imunskega sistema nastanejo tudi vse revmatske in avtoimunske bolezni. Pravi vzroki za nastanek bolezni, kot so Basedowa bolezen obolenja ščitnice in multiple skleroze, je skoraj vedno v črevesju.
Pri večini bolezni je zato potrebno, če želimo uspešno in trajno ozdraveti, obravnavati tudi črevesje. Pogovorite se o tem s svojim zdravnikom ali zdravilcem in če ni dovolj poučen, si poiščite pomoč pri drugem terapevtu, ki vam bo pomagal sanirati črevesje (na primer s probiotiki). Veliko pa lahko (preventivno) naredite že sami, tako da pazite, kaj daste v usta.
.
