Neka antipatična ženska z Obale organizira delavnico o tem in kasira velike pare. Kontaktirala sem jo preko mejla in vprašala, kje si lahko preberem kaj o tem, pa je rekla, da mi ne more pomagati. Da se je izobraževala v tujini. Vprašala sem jo pri kom oz. kje in da mi pride v poštev tudi literatura v angleščini, pa me je zlobno nagnala: da mi ni dolžna nič razlagati. V glavnem, svinjsko!!
Angelske rune in nasploh pernati svet me niti najmanj ne zanima, bom pa komentiral spodnji del tvojega posta. Gre res za pojav, ki se je “razvil” v zadnjih desetih letih. Lani sem recimo šel na delavnico TRE in pred delavnico sem moral podpisati, da tega sam ne bom učil. Ta poteza se mi je zdela tako uboga, da tja zagotovo ne bi prišel, če bi vedel, da je to pogoj, ker pa sem imel do mesta delavnice razmeroma dolgo pot, sem podpisal in se delavnice udeležil. Podobna stvar je pridobivanje in razno “podaljševanje licenc” pri ponovni povezavi in tehniki access bars, kar včasih utemeljujejo s tem, da je “nek avtor novo tehniko kanaliziral”. To sem recimo prebral v kontekstu Access bars (torej, da točke, na katerih pri tej tehniki delamo prej niso bile znane) in sklenil sem, da bom našel, iz kje jih je avtor “kanaliziral”; in sem res našel in potem celo sam razvil določene tehnike dela, na katere pa si ne pripisujem nobene ekskluzive, saj se vendar opirajo na tradicionalna znanja.
Ampak vprašanje, do kam naj tisti, ki od nečesa živimo stvari šenkujejo in ljudi brezplačno usmerjajo, je seveda prisotno. Menim, da ni dobra nobena skrajnost, niti ljubosumno čuvanje in zaračunavanje vsake malenkosti, kot tudi ne šenkovanje nečesa, kar si naredil, vsem zainteresiranim, kje pa je tista prava meja, pa je stvar individualne presoje. Kar se mene tiče, recimo dovolim, da moja predavanja snemajo, ne dovolim pa, da posnetke talajo okoli; ljudem dajem zapiske povzetkov predavanj, ne dovolim pa, da jih razpečujejo okoli, dajem jim posnetke raznih meditacij, a ne dovolim, da jih razširjajo okoli. Na papirju vse lepo in prav, problem je le v tem, ker se marsikdo dogovorjenega ne drži, tako da se mi v šolo včasih vpiše kdo, ki mi prostodušno pove, da veliko mojih meditacij že ima, v preteklosti pa se je dogajalo, da je kdo takšne meditacije celo že tržil (!!!!). To pa so že razlogi, zaradi katerih bi kdo čisto popizdil in “uvedel” določene omejitve, zato se je od presoje, kdo je antipatičen in kdo ne ter kaj je svinjsko in kaj ne vseeno boljše ograditi, ker nikoli ne veš, kaj je osebo privedlo do tega, da se vede tako kot se; v isti sapi pa seveda ponavljam, da drži tudi dejstvo, da pretiravanje v ekskluzivi dejansko kaže na nezrelost in je “ubogo”, le meje, kdaj gre za pretiravanje in kdaj ne, so zelo ohlapne. Jaz sem recimo na nedržanje dogovorov odreagiral tako, da so danes povzetki, ki jih dajem folku nekoliko bolj skopi kot včasih in tudi posnetkov meditacij dajem nekoliko manj. Jbg …
.
