Pustmo procente….
Glasba vpliva na ljudi z duševnimi motnjami skozi več različnih vidikov: izboljša občutek za vizualizacijo, poveča motivacijo in relaksacijo ter blaži simptome duševnih bolezni kot so nezmožnost koncentracije in ustvarjalnega dela. Glasbena terapija se je izkazala za posebej učinkovito za zdravljenje duševnih motenj kot so shizofrenija, bipolarna motnja, depresija, vedenjska in osebnostna motnja, motnje anksioznosti, razne motnje prehranjevanja, organske motnje in motnje odvisnosti.
Emocionalna in ekspresivna narava glasbe pripomore k boljšemu prepoznavanju notranjih občutij, krepi intuicijo, vizualizacijo in domišljijo, kar posledično pripelje tudi do večjih sposobnosti koncentracije, učenja in socialne interakcije. Že stari Grki na čelu s Platonom so prepoznali terapevtsko in pedagoško vrednost glasbe ter pozivali otroke in odrasle h igranju na glasbene inštrumente in plesu. Pri ljudeh, ki imajo diagnozo težke psihoze, lahko glasbena terapija pripomore k boljši osredotočenosti in prizemljitvi, kar lahko dosežemo z igranjem na glasbene inštrumente in s skupinskim petjem. Obenem pa lahko pripomore tudi k znižanju anksioznosti, socialni povezanosti in fizični aktivnosti. Glasbeni terapevt Jody Mackay dodaja, da za »paciente, ki stremijo k višjim nivojem delovanja, lahko glasbena terapija služi kot sredstvo za ozaveščenje nezavednega materiala.« Glasba tako lahko skozi analizo lastnih notranjih občutij in nezavednih vsebin obogati človekovo duhovno življenje in pripomore k razvoju upanja in pozitivnega odnosa v vsakdanjem življenju.
Aktivnosti, ki jih omogoča glasbena terapija, lahko vključujejo pisanje in analizo glasbenih besedil, petje, vizualizacijo, meditacijo, glasbeno improvizacijo, ples in sorodne oblike ekspresivnosti, igranje na glasbeni inštrument itd. Glasbena terapija lahko poteka individualno in v skupini, vendar je najbolj učinkovita, če poteka v določenih periodičnih intervalih npr. enkrat ali dvakrat tedensko. Ker glasbena terapija ne povzroča negativnih občutkov in udeležencu omogoča varno in kreativno okolje, ki ga lahko sam regulira po svojih željah in zmožnostih, predstavlja eno najbolj učinkovitih in nezahtevnih terapij.
Razne raziskave, ki so nastale na prehodu iz 20. v 21.st. v različnih psihiatričnih bolnicah, potrjujejo iste rezultate: pri tistih pacientih, ki so se udeležili glasbene terapije vsaj enkrat tedensko, prihaja po nekajtedenskih seansah do znižanja anksioznosti in mišične napetosti, medtem ko se po drugi strani pokaže povečana samozavest, boljša samopodoba in občutek za verbalizacijo ter komunikacijo, večja motivacija za delo in zavest o lastnih čustvih.
Raziskava, ki so jo leta 1994 opravili psihologi Pavličevič, Trevarthen in Duncan na pacientih, ki so imeli diagnozo kronične shizofrenije, je po desetih seansah zdravljenja z glasbeno terapijo pokazala izboljšanje bolezenskega stanja pri vseh pacientih in povečanje glasbene interakcije s terapevtom. Leta 1998 so psihologi Field, Martinez, Pickens in Fox pokazali, da glasbena terapija omogoči drastični padec nivoja stresnega hormona in večje delovanje leve frontalne možganske hemisfere. Istega leta pa sta mlada raziskovalca Montello in Coons pokazala, da lahko glasbena terapija služi kot kanal za transformacijo negativnih čustev frustracije, jeze in agresije v pozitivna čustva in kreativno delovanje. M.J. Silverman, ki je leta 2003 proučeval vpliv glasbe na ljudi z diagnozo psihoze, je v devetnajstih študijah dokazal, da je glasba izredno učinkovita v zatiranju vseh simptomov psihoze. Psihologi Gold, Heldal, Dahle in Wilgram pa so leta 2005 v štirih podrobno obravnavanih študijah, ki so sledili psihološkemu razvoju shizofrenih pacientov skozi več kot sedemdeset glasbenih terapij potrdili podatek, da je glasbena terapija odličen spremljevalec medicinskega zdravljenja, ki pripomore k izboljšanju splošnega zdravstvenega stanja in psihičnega počutja pacientov pod pogojem, da vsebuje zadostno število terapij. Angleška raziskava, ki je bila leta 2006 opravljena v štirih psihiatričnih klinikah v Londonu, je pri enainosemdesetih pacientih, ki so imeli diagnozo shizofrenije in depresije, pokazala, da lahko glasbena terapija pomaga omiliti simptome shizofrenije, vendar pa bi za to potrebovali najmanj dvanajst enournih terapij. Eden od sodelujočih psihologov dr. Mike Crawford je ob tem povedal: »Že nekaj časa vemo, da lahko psihološko zdravljenje z glasbo pomaga ljudem z diagnozo shizofrenije, vendar smo le-to uporabili na ljudeh, ki so bili že dokaj stabilni. Ta študija je pokazala, da lahko glasbena terapija pomaga tudi tistim ljudem, ki imajo akutno obliko shizofrenije.« Leta 2007 so psihologi Ulrich, Houtmans in Gold ugotovili, da glasbeno udejstvovanje lahko odpravi negativne simptome shizofrenije in izboljšuje medčloveške odnose, hkrati pa pripomore k boljši socializaciji po pretečeni hospitalizaciji. Zadnja raziskava, ki je bila objavljena na začetku leta 2008 v Cochrane Database of Systematic reviews 1 , je v štirih objavljenih študijah predočila neverjetne rezultate izboljšanja psihičnega počutja pri depresivnih pacientih, ki so se udeležili glasbene terapije.
http://blog.elacom.si/vpliv-glasbe-na-ljudi-z-motnjami-v-dusevnem-zdravju/
.
Evo še mal …lepega …
,,,po moje vseh prisotnih…
STORMevo pa še tole ..kar se učijo pri psihologiji….