Vloga zdravilca v procesu zdravljenja
Forum Duhovnost › Forumi › Zdravje in alternativna medicina › Vloga zdravilca v procesu zdravljenja
- This topic has 89 odgovorov, 15 glasov, and was last updated 10 years, 9 months nazaj by strelka.
-
AvtorPrispevki
-
6. 2. 2014 ob 21:55 #22554Robert ZupančičParticipant
ozelot wrote: Mene pa zanima kakšen arhetip imamo ljudje v sebi ko takole pokroviteljsko pomagamo z raznimi nasveti vpogledi in vsehsort ugotovitvami ljudem ki smo jih ocenili za zgubljene. Je to neke vrste starševski nagon? Kaj sami pri sebi polnimo s temi dejanji?
Menim, da ni problem v nasvetih, ampak v dejstvu, da ljudje še tako kakovostnih nasvetov NE upoštevajo, zato pa se ne premaknejo z mesta!
Kaj pa pri sebi polni zdravnik, ki opravlja delo kirurga na odprtem srcu? Kaj pa pri sebi polni gasilec, ki sodeluje pri gašenju požara? Kaj pa pri sebi polni duhovnik, ki daje odpustke za grehe svojih faranov? Kaj pa pri sebi polni John Of God, ki dela nenavadne duhovne operacije? Itd….
Forum je odlično stičišče različnih pogledov in mnenj, tudi nasvetov, za katere pa velja, da so brezplačni in morda ravno zato tako malo vredni v očeh bralcev. Ko pa iste nasvete da nekdo na psihoterapiji, ki jo je treba plačati, se ti nasveti naenkrat v očeh klienta pozlatijo… Če na to gledaš v kontekstu Jezusovega nasveta, naj ne “mečemo biserov pred svinje”, potem je verjetno res nor, kdor to počne, vendar pa menim, da je to nadvse hvalevredna gesta tistih, ki imajo kaj svetovati in povedati na obravnavano temo ter zastavljena vprašanja… Ni nujno, da s tem kaj polnijo pri sebi…, vsekakor pa je “nagrada” za dober nasvet, ki ga nekomu daš občutek izpolnjenosti.
ROBERT ZUPANČIČ
7. 2. 2014 ob 9:47 #22557ozelotParticipantRobert Zupančič wrote:
Mene pa zanima kakšen arhetip imamo ljudje v sebi ko takole pokroviteljsko pomagamo z raznimi nasveti vpogledi in vsehsort ugotovitvami ljudem ki smo jih ocenili za zgubljene. Je to neke vrste starševski nagon? Kaj sami pri sebi polnimo s temi dejanji?
Menim, da ni problem v nasvetih, ampak v dejstvu, da ljudje še tako kakovostnih nasvetov NE upoštevajo, zato pa se ne premaknejo z mesta!
Kaj pa pri sebi polni zdravnik, ki opravlja delo kirurga na odprtem srcu? Kaj pa pri sebi polni gasilec, ki sodeluje pri gašenju požara? Kaj pa pri sebi polni duhovnik, ki daje odpustke za grehe svojih faranov? Kaj pa pri sebi polni John Of God, ki dela nenavadne duhovne operacije? Itd….
Forum je odlično stičišče različnih pogledov in mnenj, tudi nasvetov, za katere pa velja, da so brezplačni in morda ravno zato tako malo vredni v očeh bralcev. Ko pa iste nasvete da nekdo na psihoterapiji, ki jo je treba plačati, se ti nasveti naenkrat v očeh klienta pozlatijo… Če na to gledaš v kontekstu Jezusovega nasveta, naj ne “mečemo biserov pred svinje”, potem je verjetno res nor, kdor to počne, vendar pa menim, da je to nadvse hvalevredna gesta tistih, ki imajo kaj svetovati in povedati na obravnavano temo ter zastavljena vprašanja… Ni nujno, da s tem kaj polnijo pri sebi…, vsekakor pa je “nagrada” za dober nasvet, ki ga nekomu daš občutek izpolnjenosti.
ROBERT ZUPANČIČ
Razlika je med kirurgom, gasilcem, Johnom, župnikom in ….svetovalcem. Slednji mora popolnoma razumet človeka ki mu svetuje in imeti sposobnost empatije a kljub temu ostati v centru. Prvi štirje lahko delajo svoje delo brez da kej razumejo ker se ukvarjajo s simptomi.
Vedno znova vse po starem
7. 2. 2014 ob 11:39 #22561glasParticipantozelot wrote: Mene pa zanima kakšen arhetip imamo ljudje v sebi ko takole pokroviteljsko pomagamo z raznimi nasveti vpogledi in vsehsort ugotovitvami ljudem ki smo jih ocenili za zgubljene. Je to neke vrste starševski nagon? Kaj sami pri sebi polnimo s temi dejanji?
Ozelot očitno doživljaš nek odpor do forumov, do vseh nekih nasvetov, ali si nasičen že vsega, verjetno preveč visiš po forumih itd..
Samo prosim ne projiciraj zdaj tega na nas ostale, in ne zdaj te sitnosti tiščati v druge..
Karmična diagnostika je zdravilska panoga, se tudi poučuje na Tadejevi šoli in tvoja sitnost do vseh forumov in konec koncev do vseh ki kakorkoli svetujejo na ta način nima ničesar s to temo..
Če te resnično zanimajo arhetipi, se postavi tovrstno vprašanje tja kjer je govora o arhetipih.. (no saj sem jaz že tja tvoj post prestavil..) Ampak je jasno da nisi postavil vprašanja zaradi tega.. postavil si ga zato, ker te MOTI, da ljudje sprašujejo in da obstaja nekdo, ki odgovori svoj pogled, z namenom pomoči ali tretje perspektive..
To kar tebe moti je tvoj osebni problem! Če imaš trenutno tak močan odpor do vsega tega, naredi malo abstinence in ko te pritegne spet sodeluj z dobro voljo.. Ne pa da vse ostale napadaš, kot da so oni krivi, da vse to obstaja,..
Drugače pa poskušaš v ozadju z svojo neizraženo vsebino soditi vse svetovalce, zdravilce in ljudi, ki z nasveti lahko nudijo pomoč.. A v naslednjem dihu sam počneš isto, ko svetuješ vsem svetovalcem.. Malo si razdvojen v sebi.. Če že sodiš nekaj (pa ne govorim, da je soditi dobro..), ampak, če že sodiš, potem vsaj ne počni tega kar sam obsojaš.. ali pa poskusi sprejeti, da vsak počne kar ga radosti..
Kaj pa po tvoje počne Ashamare? Kao kanalizira Saint Germaina, ampak ves čas govori, svetuje in daje napotke kako najbolje duhovno živeti, kaj je ”pravi” način življenja iz srca, katera dejanja izražajo to, kako to doseči ipd ipd.. delajte to, čutite tako, dihajte tako… Kam pa potem Ashamare sodi po tvoje?ozelot wrote:
Razlika je med kirurgom, gasilcem, Johnom, župnikom in ….svetovalcem. Slednji mora popolnoma razumet človeka ki mu svetuje in imeti sposobnost empatije a kljub temu ostati v centru. Prvi štirje lahko delajo svoje delo brez da kej razumejo ker se ukvarjajo s simptomi.Drugače pa nisem vedel, da svojega John of Goda daješ v koš skupaj z vsemi ostalimi, ki se ukvarjajo le z simptomi.. potem pa te prosim da napišeš ta svoj pogled še kot nadaljevanje tojih ”slavopevov” o John of God-u v temi duhovno zdravljenje, saj imaš le ti osebno izkušnjo z njim in če si prišel do zaključka, da je to zdravljenje simptomatsko zdravljenje, bi bilo fer od tebe, da to kot neko zaokrožitev tam tudi napišeš..
“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”
7. 2. 2014 ob 15:27 #22567strelkaParticipantOZELOT
wrote:
Mene pa zanima kakšen arhetip imamo ljudje v sebi ko takole pokroviteljsko pomagamo z raznimi nasveti vpogledi in vsehsort ugotovitvami ljudem ki smo jih ocenili za zgubljene. Je to neke vrste starševski nagon? Kaj sami pri sebi polnimo s temi dejanji?kaj pa vem ..jaz sem trenutno v arhetipu bojevnika zdele..da ko precenim, da se nekoga neupravičeno mal ošvrkne reagiramtorej OZELOT …če se ti bo dalo brat …Arhetipi in kolektivno nezavedno
Uvodna misel
Govoriti o kolektivno nezavednem področju je težko in mogoče celo predrzno, saj so njegove vsebine neotipljive in praktično nedosegljive našemu mišljenju. O njih vemo le toliko, kolikor jih lahko spoznamo glede na način, na katerega se manifestirajo v našem življenju. Ali ste kdaj opazovali človeka, zadovoljnega s svojim življenjem? Pri njem se najbolj čuti njegova celovitost – njegova razmišljanja in dejanja imajo notranji temelj, o katerem se ne govori, vendar se ga zazna na vsakem koraku. Dejanja človeka, ki je s svojim življenjem zadovoljen, odražajo ubranost s svojim notranjim centrom, ki ima arhetipske osnove.
več na linku:
http://www.transpersonalnapsihoterapija.org/arhetipi-in-kolektivno-nezavedno/#more-53
je veliko napisanega, lahko na uč vržeš arhetipsko psihologijo …npr ..skrbnik …
strelka2014-02-07 15:38:50
7. 2. 2014 ob 17:38 #22568Robert ZupančičParticipantMene grozno moti oz. vznemirja dejstvo, da obstaja dobesedno na stotine različnih metod, sistemov in interpretacij, kar ustvarja veliko zmedo na področju osebnega razvoja in zdravljenja. Preprosto ni ENEGA samega sistema, ki bi res “pil vodo”, tako, kot v znanosti. Poštevanka je poštevanka, abeceda je abeceda, in mnoge resnice so preprosto univerzalne in veljajo za ves svet. Zakon gravitacije deluje v Sloveniji kot na Kitajskem in v Braziliji.
Že metod energijskega zdravljenja je na stotine, sedaj pa izberi “pravo”… Da ne omenjam najrazličnejših pristopov že na področju razumevanja človeške psihe: najprej so tu astrologija, arhetipi, enneagrami itd. Kaj sedaj? Kateri od teh sistemov res “pije” vodo: za enneagrame smo rekli, da so “zakon”, sedaj se na veliko tu pogovarjamo o arhetipih kot o gradnikih človeške psihe… Nekako človeka to naredi precej zmedenega… In to zmedo bo Tadej verjetno podkrepil s tem, da bo dejal, da je vsak sistem del nekega arhetipa, v katerem si, pa smo spet tam
In, ko pridemo na področje psihoterapije, ti postane že resno slabo: klasična, kognitivna psihoterapija, analitska psihoterapija in še vrsto drugih izpeljank samo na področju klasične psihoterapije. Potem pa sledijo Proces prisotnosti, arhetipska duhovna psihologija, jotish psihologija, kvantna psihologija z vsemi metodami, ki sodijo zraven (PEAT je samo ena od njih), pa karmična diagnostika in celo regresoterapija itd. In, kako naj se nek povprečen človek, ki šele stopa na pot duhovne rasti znajde v vsem tem “golažu”…? Morda bi bilo dobro, če bi postavili neke okvirje, nek temelj rasti, kot je to na področju konvencionalnega izobraževanja: najprej je vrtec, nato mala šola, sledi osnovna šola, srednja šola itd.
Kako bi torej lahko na nek res trden način postavili lestvico napredka za nekoga, ki želi udejanjiti svoj smisel življenja? Kot je zapisal Tadej v knjigi Preseganje vedenjskih vzorcev, je “resnični namen življenja razvijanje zavesti…” Kje začeti, kako potem nadaljevati…
Za izhodišče: začeti bi bilo potrebno pri OSNOVAH, torej pri “seštevanju in odštevanju”, ampak KAJ vzeti kot osnovo? So to čakre, poznavanje arhetipov, morda poznavanje psihe (ego, jaz itd.) ali vse našteto in še kaj?
ROBERT ZUPANČIČ
Robert Zupančič2014-02-07 17:55:21
7. 2. 2014 ob 19:24 #22569tadej pretnerModeratorRobert Zupančič wrote: Mene grozno moti oz. vznemirja dejstvo, da obstaja dobesedno na stotine različnih metod, sistemov in interpretacij, kar ustvarja veliko zmedo na področju osebnega razvoja in zdravljenja. Preprosto ni ENEGA samega sistema, ki bi res “pil vodo”, tako, kot v znanosti.
Za izhodišče: začeti bi bilo potrebno pri OSNOVAH, torej pri “seštevanju in odštevanju”, ampak KAJ vzeti kot osnovo? So to čakre, poznavanje arhetipov, morda poznavanje psihe (ego, jaz itd.) ali vse našteto in še kaj?ROBERT ZUPANČIČ
Predlagam, da najprej definiraš, kaj zdravje je oziroma kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni, da smo zdravi. Ena stvar je namreč zdravje, druga pa videz prilagojenosti in precej metod, ki jih naštevaš, predvsem razne psihologije, sploh nimajo veze z zdravjem, ampak so narejene zato, da bi se posamezniki lažje prilagodili družbi, ki je bolna, ali pa da bi lažje razumeli, zakaj jim stvari ne gredo gladko od rok (razni djotiši, astrologije …). Kup metod je torej narejenih zato, da bi nekaj razumeli in potem zadeve reševali tako, kot smo v 3D vajeni – vzročno posledično. Rezultati pa so nikakršni, saj smo na ta način ves čas v coni problemov.
Kdaj energija v nas teče?
– Kadar delamo stvari, ki jih delamo radi, kadar ne delamo stvari, ki jih ne maramo delati in kadar se počutimo dobro v svoji koži. Takrat smo zdravi.
Zakaj se ne počutimo dobro v svoji koži?
– Zato, ker je v naših telesih ogromno napetosti, ki preprečujejo energijske pretoke in reducirajo energijski spekter, s katerim se napajamo. Te napetosti so link do polj, s katerimi smo identificirani, na teh napetostih temelji ujeta energija, ki oblikuje naš ego. Če hočeš ozdraveti, moraš torej popolnoma preoblikovati ego takšen, kot pač je, on pa tega noče. Če hočeš do zdravja in energije, se moraš spremeniti. Ne moreš pa se kreativno spremeniti, če delaš s sistemi, ki pravijo – ne takole, treba je takole. Z njimi eno pravilo zamenjaš z drugim in v telesu imaš novo napetost.
Energija v telesu je povezana z zavedanjem. V telo je treba vrniti zavedanje.
Kje je to zavedanje? – V svetu izven nas, v našem poskusu igranja nekih vlog, izpolnjevanja kriterijev … In ker je naše zavedanje zunaj, je so napetosti notri. Osnova je torej flikniti napetosti ven in v telo naseliti zavedanje, energijo. Če skušaš biti v tem uspešen, se, vsaj pri osebni rasti, težko ogneš vaj, ki temeljijo na soočanju s temi napetostmi. Niso prijetne, saj z njimi ogrozimo ego in na plan pride kup odporov. Ampak soočanje s telesnimi napetostmi je morda edina oblika soočanja, pri katerem se dejansko soočiš s celotnimi problemi – prav vsaka taka napetost je namreč telesni “odmev” enega od problemov, ki ga imamo. A ker je tak način soočanja za ego neprijeten, si damo raje delati astrološke karte, brskamo po karmi in kao ozaveščamo vzroke svojih težav par generacij nazaj, skušamo odpustiti komu, s katerim nismo nikoli imeli nič ipd. In spet – to nam da občutek, da delamo nekaj zase, ego pa ostane varen, saj se ne bo spremenilo nič.
Lahko poznaš večplastnost naših težav, ampak ego se tako zelo noče spremeniti, da folk hitro “pozabi”, kaj bi bilo treba početi in se raje loti kakšne metode, ki mu do sprememb ne bo pomagala, bo pa imel nekaj časa vseeno občutek, da pač nekaj dela zase, kar se mu zdi ql.
Pri nas je recimo zelo razširjen reiki in je folku predstavljen kot nekakšna osnova. EVo, trdim, da je ta metoda za začetek popolnoma neprimerna, saj lahko z njo spraviš iz sebe napetosti v zelo omejenem obsegu. Sicer pa – poglej, koliko takšnih in drugačnih mojstrov reikija je pri nas in se vprašaj, koliko od njih je zares skuliranih? Po drugi strani pa se lahko tisti, ki menijo, da je treba ozaveščati takšne in drugačne vzroke težav, vprašajo, kaj ozaveščajo TAO mojstri. Zanje je karma navaden koncept, ki velja le, dokler v 3D funkcioniramo na vzročno posledični način. Kar počnejo, temelji na tem, da skušajo biti v sedanjem trenutku in da na različne načine sproščajo telesne kontrakcije. Hebe se jim za karmo, astrologijo, takšne in drugačne psihologije ipd.
7. 2. 2014 ob 20:47 #22570strelkaParticipantSkratka Robert ..človk mora bit načitan ……zgleda
Kaj pa ti predlagaš …kako si začel ?, Saj si profi a ne ?strelka2014-02-07 20:49:54
-
AvtorPrispevki
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.