Vloga zdravilca v procesu zdravljenja

Participant

7DNI – sreda, 10. julij 2013

intervju MARJAN OGOREVC (2)

Ljudje delajo čudeže vsak zase

“Nemoč medicine bi morala ljudi spodbuditi, da sami nekaj storijo zase,” pravi bioterapevt Marjan Ogorevc. Ker so oni najpomembnejši v procesu zdravljenja. “Zdravniki in zdravitelji samo sprožimo proces samozdravljenja.”

“Žalosti me, kadar neodgovorni bioterapevti manipulirajo z ljudmi in govorijo, da lahko ozdravijo vse in da je lahko vsak zdravilec.”

– Ko zbolimo, iščemo pomoč in seveda najprej potrkamo pri javnemu zdravstvu. Kako ga vi vidite?

“Ima slabši in boljši del. Slabši del je nesposobnost in morda še kaj drugega menedžmenta v zdravstvu, ki ne zna upravljati z denarjem, pa prek razpisov in nepotrebnih in nesmiselnih nakupov odteka ogromno denarja. Dobro pa je, da je večina zdravnikov zelo etičnih in zelo dobro delajo. Ljudje od njih pričakujejo čudeže, vendar oni niso čarovniki, niso jasnovidni, ne morejo vsega vedeti in videti v vse, zato so tudi omejeni v svojem delovanju. Naslanjajo se na znanstvene izsledke in v skladu z medicinsko doktrino uporabljajo tisto, kar jim je na voljo. In imeti 30 ali več pacientov dnevno je velikanski napor. Zdravniki delajo tudi z ljudmi, ki večina ni pripravljena prevzeti odgovornosti za svoje zdravje, ni pripravljena narediti sprememb, poslušati njihovih nasvetov, saj k zdravniku pridejo kot k mehaniku, ki naj bi nekaj naredil za telo.”

– Zdaj tudi zato medicina tako pogosto kaže nemoč?

“Nemoč medicine, da dela čudeže, bi morala ljudi spodbuditi, da sami nekaj storijo zase. In pri tistih, ki to storijo, se pojavijo čudeži. Ljudje se odločijo, da se bodo spremenili in se pozdravijo. Sicer pa je medicina takšna, kot smo mi vsi skupaj, in takšno je sodstvo in takšne so institucije. Oni so podaljšana roka nas. In vedno brez izjeme pravim, da medicino, sodstvo in druge lahko spremenimo tako, da spremenimo stvari pri sebi. Jaz sebe vedno vprašam, kaj lahko sam spremenim, da mi bo šlo boljše, ne pa kdo je kriv, če ni tako, kot bi želel. Tisti, ki je mene prizadel, je samo poštar, ki je prinesel sporočilo. Jaz moram sam nekaj narediti. Darwin ni bil temeljit, ko je rekel, da najmočnejši preživijo, prav drugače je: najmočnejši izumrejo, preživijo tisti, ki se lahko prilagodijo. To je izziv za vse nas.”

– Kaj bi bilo treba storiti?

“Treba se je znebiti neumnosti, ki nas ovirajo pri našem delovanju. Dokler vlada ego, ni pravega napredka. Večina ljudi želi imeti prav in potem ta prav vsiljujejo drugim. In prihaja do konfliktnih situacij, do jeze, do nerazumevanja. In to je že en velik dejavnik za razvoj bolezni. Za vsako bolezen bi lahko povedal, katera čustva prispevajo k razvoju in kaj je tisto, kar je zelo destruktivno za nas, vendar ni prostora za vse razlage.”

– Znanost se zdi vse bolj vsemogočna, bolezni pa je še veliko (če ne vse več). Tudi neozdravljivih. Zakaj je tako?

“Ne bi ponavljal, kaj vse vpliva na razvoj bolezni s stališča znanosti, kot so način življenja, prehrana … Medicina se preveč naslanja na znanstvene dokaze. Smer, v katero gre, verjetno ni najbolj skrbno izbrana, ne da ni pravilna, ampak ji nekaj manjka. Človek je telesno, energijsko in duhovno bitje. Predvsem slednje in je v primeru težav potreben obravnave na vseh teh ravneh, medicina pa rešuje telo. Tehnološki razvoj, genetske raziskave, poskus ustvarjanja novih organov, vse to je v redu, vendar bi bilo potrebno več denarja, raziskav, osveščanja usmeriti v preventivo, razvoj zavesti, ozaveščanje ljudi o tem, kaj je škodljivo in predvsem na prevzemanje odgovornosti za svoje zdravje. Vse to bi moralo biti skupaj in potem bi bilo mogoče v medicini narediti več. Mnogo starejših zdravnikov je zaspalo in so ostali 30 let za časom. Mlajši in predvsem bolj ozaveščeni, so se že organizirali v integrativno medicino, v kateri povezujejo medicino z naravnimi načini zdravljenja. Menim, da je to prihodnost medicine. Potrebujemo čas.”

– Kateri pa so pravi naravni načini zdravljenja?

“Naravni načini zdravljenja so tisti, ki temeljijo na tradicionalnih medicinah, kitajski, indijski, tibetanski, te so zdržale tisočletne preizkušnje in dokazano delujejo. Danes se seveda na njihovi osnovi razvijajo tudi novi pristopi. Tudi v zdravljenju obstajata dva pola. en pol je medicina. Mi, ki se ukvarjamo z naravnimi načini zdravljenja, pa smo drugi pol, torej držimo ravnovesje, pomagamo. Nič nočemo prevzemati, ampak smo samo dodatek k zdravljenju. Seveda imamo v zdraviteljskih vrstah tudi veliko odstopanj. Eni govorijo: jaz sem vas ozdravil, jaz sem ozdravil milijone, jaz sem zdravil zdravnike in znane osebnosti, čeprav bi etični bioterapevt moral ravnati drugače. Vendar je to razvojna stopnja bioterapevta, jaz temu pravim otroške bolezni, ko potrebuje cirkus okoli sebe, ko potrebuje hvalo, ko poudarja svoje sodelovanje z znanostjo in še kaj. Moral bi pomagati odkriti vzroke za težave, odkriti, kaj človek narobe dela, ga usmeriti in naučiti, kako se sam poveže z energijami in kako ustvari ravnovesje. Paracelsus je rekel, da naj bo bolnik sam sebi zdravnik, zdravnik pa naj bo njegov pomočnik. Tudi unikatne metode niso mogoče, ker je v resnici že vse znano, mi samo v skladu s tem, kako razumemo, v skladu s časom interpretiramo. To, da nekatere stvari znanstveno dokazujejo, pa nam je le v pomoč.”

– Kdo pa so in so lahko zdravilci?

“Tako kot pri zdravnikih gre tudi pri zdravilcih naravne medicine za poklicanost. To pomeni, da moraš imeti sposobnosti, talent, razviti etiko, imeti možnost se razvijati in imeti v sebi nezadržen naboj iti naprej, biti raziskovalec, biti odprt v neskončnost vedno znova in znova. Če vzamemo za primer glasbo: vemo, da je zelo malo tistih, ki so sposobni biti zelo dobri glasbeniki, povprečen pa je lahko skoraj vsak. Tudi v zdravilstvu je zelo malo ljudi, ki so tega sposobni. Vsak pa je seveda sposoben za nekaj drugega, samo to le redki sprejmejo. Srbski pregovor pravi: “Iz govna ne možeš napraviti pitu, a ako je napraviš, to je pita govnara”. Žalosti me, kadar neodgovorni bioterapevti manipulirajo z ljudmi in govorijo, da lahko ozdravijo vse in da je lahko vsak zdravilec. Metode se lahko nauči vsak bedak v nekaj urah, sposobnosti in etiko pa razvijamo skozi več življenj. Nihče, niti zdravnik niti zdravilec ne zdravi nikogar, vedno gre za proces samozdravljenja, mi samo pomagamo. Zdravnik z diagnostiko, z zdravili, fizioterapijo in vsem drugim, kar mu je na voljo, mi pa z naravnimi načini, z energijo, homeopatijo, akupunkturo, s terapevtskimi masažami, s čaji in z zelišči … Mi samo pomagamo, da se vzpostavijo ozdravitveni procesi in se telo začne zdraviti. V nekaterih primerih, kjer je karmično tako določeno, pa človek mora umreti, ne glede na to, kaj se dogaja. Strokovnjak na tem področju lahko vidi, kdaj se energije pri človeku usmerijo v to, da se pripravlja za odhod v drugo dimenzijo, takrat se nič več ne da narediti, samo sprejeti. S človeškega vidika je to travmatično, žalostno, če pa gledamo to malo širše, človek samo zapusti to dimenzijo in se ponovno vrača na Zemljo.”

– Takrat nihče ne more podaljšati življenja?

“Z vidika evolucije duše je zelo škodljivo umetno podaljševati življenje, če duša želi oditi, saj v tem primeru duša sebe izčrpava, da bi energijsko hranila nesmiselno podaljševanje življenja. Po prometni nesreči voznika tudi ne pustimo v razbitem avtomobilu. Jaz si vsekakor ne bi želel, da bi mi
umetno podaljševali življenje, da bi me kot bilko zalivali. Zame to nima smisla in tudi širše za življenje nima smisla. Kajti duša si pridobiva izkušnje samo skozi telo. In če telo ni več v funkciji, potem ni več koristnih izkušenj.”

– Zdravstvo bi po vaših razlagah torej že zdaj lahko naredili bolj učinkovito.

“Pravilna smer bi bila prevzemanje odgovornosti zase, zelo veliko delati na sebi, telesne vaje, prehrana, spanje, dnevni ritem in seveda uporaba naravnih metod. To bi bilo vsekakor bolje, kot pa da se zanašamo na to, da nam bo kdo pomagal od zunaj. Jaz včasih rečem, četudi se čudno sliši: “Vsa sreča, da medicina ne more pozdraviti vseh simptomov, ker bi se naš karakter poslabšal.” Če nekomu na primer, ki vedno znova skače iz prvega nadstropja in si zlomi nogo, poškodbo vsakič pozdravijo, ne da bi mu povedali, da si je zlomil nogo zato, ker skače z balkona, bi ta začel razmišljati, da mu je vse dovoljeno. Nogo mu tako vedno popravijo. Zato je treba ljudi ozaveščati. Nekateri, ki so brali mojo knjigo Karmična diagnostika, so me spraševali, ali so posledice jeze, užaljenosti, destruktivnosti res tako hude, kot pišem. Pa jim rečem, da je še huje kot je videti, nekdo, ki se vsak dan jezi, namreč ne uničuje samo sebe, ampak tudi družino, to prenaša na svoje otroke in naslednje generacije in tudi v naslednja življenja. Agresija, jeza se tako širi iz generacije v generacijo. In nekdo bi moral to prekiniti, začeti ravnati drugače.”

Vsak hvali svojega konja

– Nasvetov za zdravje je zdaj vsaj toliko kot zdravilcev. Kaj naj izberemo?

“Pestrost je dobrodošla. Vsak ponuja svoje usluge in vsak hvali svojega konja. Jaz si ne bi drznil kogarkoli ocenjevati. Človek sam naj v luči prevzemanja odgovornosti zase, razumevanja, da se dogajajo le samoozdravitveni procesi, oceni, kdo je zanj sprejemljiv in kdo ne. Ponudbe je res veliko in običajno je povpraševanje po metodah, ki obljubljajo raj, veliko večje kot po tistih, ki zahtevajo naporno spreminjanje sebe. Ljudje imajo radi, da nekdo maha okoli njih, ko sedijo, plačajo in gredo. In saj veste: reveži in bedaki so najbolj veseli obljub. Biti moramo odgovorni. Res pa je, da običajno najdemo točno tistega, ki ustreza našemu razmišljanju, našemu stališču. Tisti, ki govori, da zdravilci zlorabljajo, bo naletel točno na takšnega. Tisti, ki ima dobro mnenje o zdravilcih, bo naletel na pravega.”

– No, pa saj neke predpise za to področje imamo.

“Že nekaj let je, odkar imamo zakon o zdravilstvu, a je le malo uporaben, neživljenjski je. Poskusi so bili pri pripravi nacionalne poklicne kvalifikacije in mislim, da je to prava pot. To smo pripravljali sedem let in potem se je zamenjala vlada, po mojih informacijah pa je novi direktor na CPI vse staro razveljavil in so na novo začeli proces. Z nacionalno poklicno kvalifikacijo bi razrešili vse, ker bi strokovna združenja združila stroko, ministrstvo za šolstvo pa bi določilo način usposabljanja. Pri nas pa imajo nekateri namesto urejenosti raje improvizacijo, v njej je možno vse. Na področju naravnega zdravilstva nimamo avtoritete, ki bi nas uspela združiti. Vsak je močan ego, želi dokazovati svoje, pri iskanju rešitev najprej pristavi svoj lonček. Pot do tega, da bi nekatere zdravilske metode bile priznane in vključene v zavarovalniški sitem, je torej še dolga. No, Nemci so na primer znani po urejenosti, mi pa tega ne moremo narediti, ker se nismo sposobni dogovoriti.”

– Vi tiste reči, kar delate, o čemer govorite in pišete, raziskujete. V kaj se zdaj poglabljate?

“Kljub temu, da sem več kot 20 let v tem vsakodnevno, včasih sem bil tudi po deset ur, danes manj, se vsak dan učim, vsak mesec predelam nekaj strokovnih knjig, še vedno razmišljam, kako poenostaviti razlage, da bi me ljudje razumeli. Raziskujem in poučujem na šoli za bioterapevte, poslušalce učim tudi telepatskega prenosa znanja od predavatelja na poslušalca. Na svojih predavanjih poleg verbalnega prenosa znanje prenašam tudi telepatsko. “

– Kako pa to poteka?

“Ljudje tudi sicer telepatsko komuniciramo, brez da bi o tem razmišljali. Telepatska komunikacija pa je odvisna od zaupanja, odprtosti, da nekaj brez predhodne presoje nekritično sprejmemo. Večina ljudi v normalnem stanju zavesti vse tisto, kar pride do njih, filtrira na podlagi prepričanj, predsodkov, predhodnega znanja, izkušenj. Tako večino stvari filtriramo in izkrivljeno doživljamo, vsak ima svojo resničnost in zelo malo je absolutnih resnic, aksiomov, tistega, o čemer se ne dvomi, nekaj kar samo sprejmemo. Ta fenomen me vsekakor privlači. O tem sem predaval tudi na Poljskem in Hrvaškem. Tistim, ki obiskujejo šolo za bioterapevte in tudi v podjetjih.”

– V podjetjih?

“Poudarek je v tem, da mora vsak štartati z osebnega razvoja, da bi bil koristen podjetju. Moto je kaj lahko dam in ne kaj lahko dobim. In ko se začnemo tako obnašati, vidimo, da lahko veliko damo in ne samo dobimo. Ne samo denar, ampak tudi dobro misel, besedo, energijo, podporo ali da vsaj ne škodujemo. Eden od mojih priljubljenih rekov je: “Bolje nič delati, kot delati nič.” Mi bi bili veliko bolj uspešna družba, če bi bilo več takšnih, ki ne bi nič delati, vsaj ne bi delali škode.”

– Vaša metoda karmičnega diagnosticiranja se je prijela pri nas in drugod po Evropi. Kako deluje?

“Temu bi težko rekli metoda. Prepričan sem namreč, da nas vsaka metoda, v kateri se je treba točno držati navodil, delno omejuje pri delu. Jaz poskušam svoje učence usposobiti za to, da poberejo od vseh metod najboljše in znajo v danem trenutku uporabiti ustrezen način, ki je nad metodo. Karmična diagnostika ne pomeni nič drugega kot poskušati najti v razgovoru ali direktnem videnju, s kineziološkimi testi, z radiestezijskim nihalom, s senzorji na vekah, vzroke, karseda prvotne. Včasih je potrebno pogledati v prejšnja življenja, iščemo v pri prejšnjih rodovih in naših dejanjih v tem življenju, ter postopno pridemo do vzroka. Tu ni nič oprijemljivega, znanstveno dokazanega, razen rezultata. Samo primer: 30-letna gospa je imela vse življenje ledeno mrzle noge od kolena navzdol. Nič ji ni pomagalo, nobena metoda, samo moj uvid, da je v prejšnjem življenju hodila po zmrznjenem močvirju in so ji noge zmrznile. Ko je od mene sprejela to informacijo, so čez deset minut njene noge bile tople. In od takrat so tople. Takšnih primerov je veliko. Ozdravitev se ni zgodila zato, ker sem jaz to naredil, ampak sem jaz dal samo informacijo, jo energijsko podprl, gospa jo je sprejela, v njej pa se je sprožil notranji proces. To je fenomen, ki se ga ne razložiti, a deluje. In tako deluje veliko tega v homeopatiji in vseh drugih metodah. Pri nekaterih deluje tudi to, da gredo na sveti kraj in se popolnoma predajo Bogu z molitvijo, iskreno, brez da karkoli zahtevajo od njega. In se v momentu zgodi ozdravitev, ljudje rečejo, da se je zgodil čudež – ja ljudje delajo čudeže vsak zase.”

Tvoja vera te bo ozdravila

– Torej so mogoče zelo različne ozdravitve?

“Seveda, že samo prisotnost povečane energije, ki jo izžareva bioterapevt, lahko pomeni, da lahko nekdo ozavesti v sebi problem, naredi v sebi spremembo. “Ne moja, tvoja vera te bo pozdravila,” je rek. Vendar, ponavljam, jaz govorim o načrtnem delu pri iskanju vzroka. In ta način je zelo učinkovit.”

– Če ne zdravi, terapevta niti hvaliti in grajati ni mogoče. In ego tudi ne moti.

“Če se terapevt zaveda, da je on samo nekdo, ki pomaga ozavestiti in podpre ozdravitveni proces, ni pa odgovoren za rezultat, potem ni odvisen niti od pohvale niti od graje, ampak samo opravlja svo
je delo. Terapevti moramo preseči to, da bi svoj ego hranili z: jaz sem uspešen, jaz sem znan, jaz sem najboljši, jaz zdravim ledvice, srce, raka … terapevt mora biti samo prisoten pri procesu zdravljenja in se ne vtikati vanj. Manj ko se vtikaš, bolj učinkovit si, bolj uspešen si. Bioterapevt lahko za bolnega naredi samo toliko, kolikor je človek pripravljen narediti spremembo, želi prevzeti odgovornost. Vse drugo je v njegovo škodo. Kajti, če bi mi resnično imeli možnost odpravljati simptome, brez da oseba ozavesti, zakaj je zbolela, potem osebo prikrajšamo za izkušnjo in se ji bo stanje ponovilo, ponovno bo imela priložnost iti skozi bolezen, morda še težjo, nekaj ozavestiti. Če komu vedno znova simptome odpravljamo, potem nazaduje v evoluciji, ne gre naprej.”

– Ljudje pa iščejo tiste, ki ozdravijo hude bolezni.

“Jaz nisem ozdravil nobene hude bolezni, sem pa bil prisoten, ko so ljudje, ki so imeli hudo bolezen, ozdraveli. Skupaj z medicino, s strokovnjakom za prehrano, za čiščenje organizma, z mojo podporo in z ozaveščanjem. Bolnik pa je bil glavni pri tem, ker se je odločil, da bo spremenil način življenja in uporabil vse, kar mu je na voljo. Spremljal sem tako tiste, ki so neozdravljive bolezni dali skozi in živijo zdravo; kot tiste, ki so imeli manjše bolezni, a so se odločili, da ne želijo živeti in so umrli. Vendar, od kod meni pravica, da sodim, kdo sme umreti in kdo ne sme.”

– V 7 dni pišete odmevne kolumne. Je to tudi zdravljenje?

“Rad pišem. Dobivam veliko povratnih informacij, v odgovoru nekomu se lahko najdejo še mnogi drugi bralci in razrešijo svoj problem. In to je zame priložnost, da vadim diagnostiko na ljudeh, ki jih nisem nikoli videl, samo na podlagi informacij v njihovem biopolju in s tem ohranjam specifično kondicijo. Rad bi imel tudi rubriko, v kateri bi bralci napisali, koliko je to za njih koristno, kaj so naredili z mojimi informacijami. Odgovori bralcem niso plod razmišljanja, ampak kanaliziram, pridobivam informacije iz nevidnega sveta. Če napišem, da ima gospa akutni artritis zato, ker obsoja vse okoli sebe, je ta informacija koristna tudi za druge. Seveda bi bilo zanimivo izvedeti, kako kaj deluje pri ljudeh, ki to berejo. Koristna informacija zame pa je tudi odgovor nekoga, ko mu povem, da je vzrok njegovih težav obsojanje: “Kaj si pa vi mislite, jaz nisem takšna!” da morda nisem na pravilen način oblikoval stavkov, da sem mora bil pregrob. Jaz res včasih znam udariti z informacijo preveč naravnost, brez velike razlage. Terapevtke stvari bolj zavijejo v vato, jaz pa rečem zelo direktno in to lahko boli. A negativen odziv je signal, da moram biti bolj previden pri podajanju razlag. Moram nekaj spremeniti pri sebi, ker ne smem pustiti ljudi, da so jezni zaradi tega. To je torej moj problem, jaz nisem našel pravega pristopa, narativne zgodbe.”

– Zamer je danes med ljudmi veliko. Zakaj je tako?

“Prepričanja, ki jih nosimo v sebi, pogojujejo, kako vidimo svet. Kakor ga vidimo, tako se v skladu s svojim karakterjem odzivamo. In tako kot se odzivamo, povzročamo sebi življenje bolj ali manj ugodno. Veliko je prepričanj, da so tujci naši sovražniki, da jih moramo omejiti, da druge vere niso v redu, da so določene politične opcije boljše. Prepričanja povzročajo netolerantnost, ljudje so jezni, užaljeni, obsojajo, so ljubosumni in vse to generira zelo destruktivne energije. Mnogi premalo vedo o energijah. Če se jaz na primer vsak dan v svojem domu jezim, generiram energijo jeze, ki se v njej kopiči in ostane. In bom naslednji dan, tudi če bi hotel biti vesel, jezen, ker sem padel v energijo jeze. Tako si ljudje v svojih domovih, službah generirajo jezo, nimajo pa rituala čiščenje tega. Pa so to čisto enostavni obredi. Jaz se zjutraj usedem, pred meditacijo prižgem svečko, se povežem navzgor z božanskim, absolutnim in se prizemljim, potem iz srca belo energijo razširim na ves dom, da se izničijo vse destruktivne energije. Tako delam tudi, ko kje predavam in tudi v kolumno, ki jo pišem, vgradim te energije. Mi teh obredov nimamo več, ampak živimo kot telički, pridemo, se vselimo s potovalkami v stanovanje, potem pa se čudimo, da se tam ne počutimo dobro. Pa jim rečem, kaj si naredil, nisi se zahvalil, da imaš dom, niti svečke nisi prižgal. Nekateri pa molijo, blagoslavljajo, meditirajo in tega ozaveščanja ni nikoli dovolj. In to bi bil ključ, da se začnejo spremembe, kajti nekdo, ki začne meditirati, razmišljati drugače, ne bo več destruktiven. In ko bo takih veliko, se bo marsikaj spremenilo, sčasoma bomo tudi drugačne politike dobili. Obstajajo znanstvene raziskave, da se na področju, kjer več ljudi meditira, se statistično zmanjša kriminal in je manj nesreč. To so dokazane stvari. A ti dokazi ne pridejo na površje, ker smo okupirani s tem, kako ga minister biksa, kaj je vlada narobe naredila, kako so banko okradli. To so oblaki, ki so prekrili vse, in navadni ljudje skozi ne vidijo. Tu pa mediji lahko veliko naredite. Tudi prek srečanj, kakršna pripravljate pri 7 dni.”

– Ja, srečanje z vami v jeseni naj bi bilo prav v duhu istega, kar ste tu govorili.

“Če so bralci pripravljeni, sem tudi jaz pripravljen za srečanje z uvodnim predavanjem, potem pa bomo vsi skupaj šli skozi proces samozdravljenja, čiščenja destruktivnih vzorcev. To se da narediti lažje in bolj učinkovito z večjo skupino, kot z nekaj ljudmi.

(Prihodnjič: Živimo tukaj in sedaj)

http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5934678

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

glas

Participant

Cristina wrote: … Sama imam kar nekaj telesnih težav, pravzaprav posledic bolezni in prometne. Poskusila sem zdravljenje z uradno medicino in pravtako alternativo. Ko sem se odločila za zdravljenje pri takrat bioenergetikih, reikistih ipd., sem bila v dobri veri, da je takšno zdravljenje nekaj več od uradne medicine, ozir. da pomaga tam kjer se uradna medicina konča, ker je pač to delo z energijo, ki je uradna medicina ni priznala. In seveda, so povsod govorili, da te številne metode čudežno ozdravijo. OZDRAVIJO!! Žal nikoli nisem prejela takega ozdravljenja, so pa mi vsi govorili o tem kako bi morala živeti in drugače razmišljati. Ker, da to je zelo pomembno…

Zanimiv post Cristina..

Energijsko zdravljenje je vsekakor podaljšek medicinskega ali telesnega zdravljenja, saj deluje eno plast višje od fizične ( fizična sfera / energijska sfera / duhovna sfera..)

Ampak na duhovni sferi je najtežje doseči spremembe in posledično spremebe energetike in tudi izboljšanj na fizični ravni.. ampak če na duhovni sferi še ni premika se spodnja telesa dokaj hitro povrnejo v prvotno stanje ker so samo kopija najvišjih duhovnih plasti..

In tudi nasvet ki si ga dobila od zdravilcev je ZELO pomemben, saj so se zavedali, da obisk pri njih te ne bo pozdravil, če ti kot duša ne želiš spremembe.. Ne gre pa to samo za razmišljanje, gre tudi za tvojo celotno energetiko, s katero se enotiš, da si to ti in da ti je edino to “normalno stanje” zavesti, kot polje bivanja, drugam si pa ne želiš niti za mm!

In pri takih trdnih prepričanjih in takih trdnih “sidrih”, ki želijo pod vso silo le obdržati to kar do sedaj poznajo, tukaj pridejo v poštev take “neozdravljive” nadloge, ki ti nasilo onemogočajo ostajanje na ravni katere se morda močno oklepaš, saj ti bivanje na tej ravni delajo neznosne in slej ko prej vse postaja neznosno, če se ne premikaš naprej..

Ne pozabi pa da sama sebi ustvarjaš tako neznosnost, ki ti je kot izziv, da se iz tega naučiš vse kaj se da naučiti.. po končanih lekcijah pa sama sebe izluščiti nekam kamor si dejansko želiš priti pa tega še v tem trenutku ne vidiš..

Cristina wrote: … Ja, je pomembno, vendar kot sem spoznala skozi svoje muke in težave, ne vpliva to na posledice bolezni (simptome), ki so nastali ozir. so že manifestirani na fizičnem nivoju. Ko je bolezen že tako daleč kot je pri meni, mi nobeno duhovno zdravljenje ne bo pomagalo, ali zdrav način življenja. Posledic bolezni to ne odpravi. Mogoče bom z dobro voljo in stisnjemnimi zobmi lažje preživela dneve z bolečinami in bo nekako šlo. Veliko delam na sebi s tem, da rešujem svoje travme in rešetam svoja prepričanja, ki so mogoče pripeljala do nekih posledic. Četudi bom rešila veliko tega tega menim, da to ne bo odpravilo simptomov mojih bolezni, ki so že manifestirani na fizičnem nivoju.

Simptomi ti ne smejo biti ozdravljeni prehitro.. Saj vsaka bolezen ima svoj namen in dokler ta njen namen ni izpolnjen ne more in ne sme biti odstranjena..

To je podobno, ko da si že v šestem razredu osnovne šole želiš, da bi bilo konec šole in bi bil-a takoj prosta te nadloge.. A žal te nujno čaka še vsaj tri leta osnovne šole.. nato pa priporočljivo še 4 leta srednje in če želiš resnično diplomirat pa še kakih 5 let..

Zdaj pa razmisli sama ali želiš diplomirat ali želiš da najdeš nekoga, ki je res energijsko močan pa te po končani devetletki odreši svojega dušnega učenja, ki si si ga čez to nadlogo izbrala..

Cristina wrote: Takrat ima alternativa zvezane roke. Vsaj v mojem primeru. Aha, pa še to. Nekdo je napisal (žal ne vem kater), da včasih pa med zdravljenjem zdravitelja človek tudi umre in da se bo zdravljenje pač odrazilo v naslednjem življenju. Mogoče se bo s to razlago potolažil nekdo, ki verjame v reinkarnacijo, večina pa mislim, da bi veliko raje doživela ozdravitev v tem edinem življenju, ki ga ima.

Alternativa nima nikdar zvezanih rok.. saj namreč ne obstajajo neozdravljive bolezni, obstajajo le neozdravljivi ljudje.. Zato pa včasih le smrt pomaga razbiti te trdne strukture ega, prepričanj in energetike neke osebe, če je ta v nekem življenju preveč fiksirana na eno točko in nezmožna spremebe.. in tako duša počisti tisto česar več ne rabi in si nato čez novo inkarnacijo izbere izkušnje ki so na vrsti za njo..

Ni pa nujno umreti za vsako figo, možno se je naučiti spuščati staro in sprejemati novo tem življenju, ki ga imaš.. živlenje je res samo eno kot praviš, le da to nima konca, se le preobraža iz ene forme v drugo..

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”