Vizualizacija
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › Vizualizacija
- This topic has 5 odgovorov, 3 glasovi, and was last updated 14 years, 8 months nazaj by jani.
-
AvtorPrispevki
-
5. 3. 2010 ob 20:07 #1516janiČlan
Pozdravljeni,
Zanima me koliko je pri duhovni rasti in delu na sebi potrebna vizualizacija. Pri vseh meditacijah, ciljih je ponavadi nekaj potrebno vizualizirati. Sam imam pa pred svojimi očmi zmeraj temo, občasno( zelo redko) dobim vijolično barvo. Pa lahko rečem, da imam že kar nekaj kilometrine–pa je zmeraj enako. Se pravi karkoli si zamislim…imam pred sabo samo črno neskončno praznino, mentalno si sicer zamislim določen občutek…sliko…a je to samo občutek…ki se nekako odslikava v čisti, prazni temi…brez vsebine. Gledam recimo nek predmet, ga poskušam obnoviti…pa je še zmeraj črno…praznina. Ne vem ali je to čisto ok, berem zgodbe, ljudi in si zamišljajo to in vidijo…si zamislijo neke cilje in delajo na temu. Enostavno ni na mojem ekranu ničesar…sj drgač je vse ok…to me pa mal bega. Kakšen podoben tuki? Je to sploh pomembno ali ne?5. 3. 2010 ob 21:18 #1526BAD-BOYParticipantJa za mene je meditacija taka, da na nič ne misliš. Nekateri pa pravijo meditaciji tudi raznim vizualizacijam, kjer si predstavljaš to in ono. Zanimivo, da ne vidiš nobene slike. A to se zgodi le, ko se v to siliš, ali tudi ne vidiš slike, ko ti nekdo pripoveduje zgodbo, ali pa bereš kako knjigo? Lahko pa da si tak tip, da ne vidiš slike. Nekateri so bolj vizualizacijski, drugi kinestetični, čustveni… Če je tako potem bi se verjetno moral bolj osredotočiti na čustva, ki so po moje itak bolj pomembna od vizualizacije.
Pač to je moje amatersko mnenje.
5. 3. 2010 ob 22:14 #1528tadej pretnerModeratorjani wrote: Pozdravljeni,
Zanima me koliko je pri duhovni rasti in delu na sebi potrebna vizualizacija. Pri vseh meditacijah, ciljih je ponavadi nekaj potrebno vizualizirati. Sam imam pa pred svojimi očmi zmeraj temo, občasno( zelo redko) dobim vijolično barvo. Pa lahko rečem, da imam že kar nekaj kilometrine–pa je zmeraj enako. Se pravi karkoli si zamislim…imam pred sabo samo črno neskončno praznino, mentalno si sicer zamislim določen občutek…sliko…a je to samo občutek…ki se nekako odslikava v čisti, prazni temi…brez vsebine. Gledam recimo nek predmet, ga poskušam obnoviti…pa je še zmeraj črno…praznina. Ne vem ali je to čisto ok, berem zgodbe, ljudi in si zamišljajo to in vidijo…si zamislijo neke cilje in delajo na temu. Enostavno ni na mojem ekranu ničesar…sj drgač je vse ok…to me pa mal bega. Kakšen podoben tuki? Je to sploh pomembno ali ne?Pot k cilju skozi vizualizacijo je polna pasti, ker pa si nekajkrat omenil praznino, ne bo odveč, če v tem kontekstu povemo, da obstaja več ravni praznine.
Recimo, da pozornost usmerjaš na nek materialni cilj in uporabljaš vizualizacijo. Pogostokrat do uresničitve ne pride, včasih pa celo ob tem procesu izgubiš precej energije. Vzroki, da ne pride do uresničitve cilja, kljub navidez korektnem delu, so neskladja med fragmenti jaza (o tem sem v eni temi že pisal, ne vem sicer kateri in niti nisem prepričan, da ob okvari strežnika ta tekst morda ni bil izgubljen). V grobem gre za to, da si del tebe nek cilj želi, drug del tebe pa se temu upira (notranji konflikt). Banalen primer – z vizualizacijo delaš na tem, da bi imel več denarja, hkrati pa del tebe misli, da je imeti denar neduhovno, grdo … Ta konflikt te izčrpuje in tudi če ti do keša rata priti, potem drugi del tvojega jaza skonstruira in pritegne okoliščine, da ga izgubiš.
Obstaja pa še druga zgodba – pozornost usmerjaš na cilj – denar. Cilj tako krepiš, sam pa slabiš, saj preveč energije usmerjaš na cilj. Denar pride, a postaneš njegov suženj.Takšne zgodbe so pogoste, kadar je cilj motiviran s tem, da kaj dokažeš sebi, drugim ali če v cilju iščeš varnost.
Zdaj pa se vrniva k praznini. Če “prebijaš” razmeroma veliko časa v praznini, če imaš fragmente jaza v odnosu do nekega cilja kolikor toliko usklajene, se začnejo dogajati srečni slučaji. Vizualizacija sploh ni potrebna, niti kakšno intenzivno usmerjanje energije v cilj. Če je paleta takšnega delovanja široka, pravimo temu mojstrstvo.
Ne vem, kaj se ti v lajfu dogaja – preberi tole, kar sem napisal, poglej okoli sebe, kaj se ti dogaja in morda boš ugotovil, da si že mojster. Drugač pa – v določeni fazi razvoja vizualizacija pomaga, a v fazi, kjer pomaga vizualizacija, je vsaj toliko, če ne še bolj, pomembna čustvena identifikacija s ciljem. A pri izbiri cilja je potrebna previdnost (glej zgoraj – samopotrjevanje, želja po varnosti, in ven metanje ti lahko naredijo v lajfu velko pizdarijo).
6. 3. 2010 ob 13:05 #1538janiČlanPrazno, črno vsebino vidim tudi, ko kdo govori različne zgodbe…recimo v meditaciji, ko skačeš sem tjer tja, stopnice, svetlobe, nevem kakšni simboli…Drugače pa prakticiram meditacijo, katero iniciacijo sem prejel od svojega učitelja. Gre za Siddha-Maha yogo, s katero ti je prebujen kundalini…Namen meditacije je, da shakti (evolutivna sila) znotraj tebe deluje in ti ji pustiš, da deluje kakor pač deluje in da se na ta način čistijo tvoje samskare (vtisi v umu). Brez poseganja z lastno voljo, ali da poskusiš pomagati, če padeš na tla…padeš…se zvijaš…se zvijaš…mantraš…mantraš, vse kar se zgodi je ok. Sam vseen bi rad kdaj kaj videl…ker če meditiram npr. 2 uri je mal dolgčas… in je vse prazn… Res pa je, da delam predvsem preko čustvene energije…Mislu sem tako, če imam ponoči določene sanje in slike…le zakaj jih ni tudi npr. v meditaciji…oziroma če stvar vizualiziram…
6. 3. 2010 ob 13:50 #1540tadej pretnerModeratorjani wrote:
Prazno, črno vsebino vidim tudi, ko kdo govori različne zgodbe…recimo v meditaciji, ko skačeš sem tjer tja, stopnice, svetlobe, nevem kakšni simboli…Drugače pa prakticiram meditacijo, katero iniciacijo sem prejel od svojega učitelja. Gre za Siddha-Maha yogo, s katero ti je prebujen kundalini…Namen meditacije je, da shakti (evolutivna sila) znotraj tebe deluje in ti ji pustiš, da deluje kakor pač deluje in da se na ta način čistijo tvoje samskare (vtisi v umu). Brez poseganja z lastno voljo, ali da poskusiš pomagati, če padeš na tla…padeš…se zvijaš…se zvijaš…mantraš…mantraš, vse kar se zgodi je ok.
Ja, tu gre za učenje sprejemanja. O sprejemanju govorimo takrat, ko doživljamo svet, njegove objekte/subjekte brez kakršnegakoli čustvenega odpora. Zelo pomembno pa je tudi to, kar si napisal nazadnje – vse, kar se zgodi je o.k. Tudi sicer sem prepričan, da, ne glede na svojo stopnjo ozaveščenosti, vedno in ob vsaki priložnosti ravnamo tako, kot smo tisti hip sposobni. Kadar ne delujemo ozaveščeno, ravnamo pod vplivom destruktivnih nizkovibracijskih polj, a spet tako, kot smo tisti hip sposobni. Zato je kakršnokoli nabijanje krivde zaradi česarkoli, kar smo naredili, ali zaradi stvari, ki bi jih morali narediti, pa jih nismo, nesmiselno. Ko to poštekaš, ti je itak jasno, da te občutki, kakršen je recimo kesanje, zgolj zadržujejo v neželeni preteklosti in ti torej neposredno “branijo” živeti tukaj in sedaj.
jani wrote:
Prazno,
črno vsebino vidim tudi, ko kdo govori različne zgodbe…recimo v
meditaciji, ko skačeš sem tjer tja, stopnice, svetlobe, nevem kakšni
simboli..Ampak to je stanje, ki je, če mene vprašaš, zaželeno. Lani konec leta sem ravno v šoli za bioterapevte slušatelje tretjega letnika učil komunikacije na način, da so pri tem osredotočeni na praznino med objektom/subjektom komunikacije. Na ta način komunikacija ne oteka skozi etiketiranje, ampak neposredno, z vključitvijo intuicije …
jani wrote:
Sam vseen bi rad kdaj kaj videl…ker če meditiram npr. 2 uri je mal dolgčas… in je vse prazn… Res pa je, da delam predvsem preko čustvene energije…Mislu sem tako, če imam ponoči določene sanje in slike…le zakaj jih ni tudi npr. v meditaciji…oziroma če stvar vizualiziram…
Poskusi se zavestno povezati z vizualnim kanalom. Z njim se povežemo, kadar usmerimo pogled levo ali desno navzgor.
– Pogled, usmerjen levo navzgor: pomaga nam iz spomina priklicati nek prizor.
– Pogled, usmerjen desno navzgor: pomaga nam pri vizualnih stvaritvah; ali si predstavljaš …?7. 3. 2010 ob 15:11 #1566janiČlan -
AvtorPrispevki
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.