Varuh praga
- This topic has 32 odgovorov, 6 glasov, and was last updated 12 years, 4 months nazaj by
.
-
tadej pretner wrote:
Te stvari je treba zdaj znati povezati. Verjetno je najbolj zanimiva povezava med reptili oziroma Demijurgovi agenti z egregorji. Naletel sem recimo že na mnenje, da so demoni iz krščanstva metafora za egregorje, oziroma polja realnosti z lastno inteligenco, ki te nase vežejo zato, da jih s pozornostjo hraniš. Ali slučajno poznaš kakšnega avtorja, ki govori o tem? Meni vse skupaj deluje, kot da so ta astralna bitja medtranzicijski odsev inteligence polj realnosti in glede na vrsto bitij na astralu potem “vlečemo” iz nemanifestiranega ustrezna polja realnosti. In tako je vse dotlej, dokler ne delujemo v trenutku tukaj in sedaj.Ja za moje pojme je vse to podobno.. Pa četudi je lahko mogoče vsaka stvar kaj druga, se vse te zadeve presežejo, ko je čas..
Drugače poznam kar kopico ljudi, ki niso dovolj duhovno odprti za višja znanja in vibracije, a jih je vseeno zanimalo vse to o reptilih, pa tudi o drugih “teorijah zarote”, ki sploh niso teorije ampak pač realnost..
No in te informacije jim niso potem kaj preveč koristile, saj jih niso uporabili v namen, da bi se postopno osvobajali vpliva izpod teh bitij (ali polj realnosti), ampak so zapadli v boj! Boj proti chemtraili, boj proti iluminatom in tudi kao proti Anunakijem (reptilom)..
Fora je, da ko se boriji čutijo da so najbolj živi.. in tudi filing svobode čutijo takrat! Ne zavedajo pa se, da so le v novi igri suženjstva, da porazit se nič od tega ne da! In vsa ta bitja proti katerim se borijo, si le manejo roke
..
Z borbo se pač ne da priti mimo tega, se le še bolj zapleteš v vrtince in še težje nato prestopiš to proti čemu se boriš..
Da se vse to sprejet (tudi z vso ljubeznijo, ki jo premoreš), nato pa postopoma preseči vse haklce, ki so nastavljeni ljudje, da se na njih obesijo in tako prostovoljno darujejo svojo življenjsko energijo..
Trenutek tukaj in zdaj je vsekakor mnogim že na dosegu roke, ampak večina ga ujame za “trenutek”, nato pa spet potuje naprej po poteh ujetosti v umu (torej v času) in se vrača v tu in sedaj le za “trenutke”.
Tudi ko je tu in sedaj trajna točka iz katere izkušaš življenje, imajo do ene mere lahko ta bitja (reptili) vpliv nate, ker tudi zavest “jaz sem” ni statična (ali končna postojanka) ampak se poglablja..
Ker ko prvič prestopiš v zavest Jaz Sem, se doživi kot neko razsvetljenje, in morda človek takrat misli, da je to to, da je razsvetljen, nakaj čez čes ugotovi, da Jaz Sem pride in gre, pa tudi ko trajno ostane kot Stanje se zadeva še poglablja.. …
Rzsvetljenje po nekih vedskih klasifikacijah ima 33stopenj,
in na vsaki stopnički se kot bitje osvobodiš vpetosti v celo paleto polj realnosti, ki obvladujejo določeno stopničko..
..“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”
npr. (red Zlate Zore ustanovljen v Angliji leta 1884, njihovo učenje-filozofija ) je temeljija na okultni kabali…
in kaj pravijo …Bom copy in pasta
Čuvar praga je okultni koncept, ki je bil poznan v taki ali
drugačni obliki že tisočletja dolgo. Ena od oblik tega koncepta so denimo
čuvarji planetarnih sfer (arhotni) v gnostičnih sistemih 2. in 3. st. AD. Če gnostične
kozmološke in teološke sheme interpretiramo psihološko, se pokaže zelo podobna
shema kot je shema Drevesa življenja (interpretirana mikrokozmično). Planetarne
sfere so alegorija za območja ali ravni zavesti,in arhotni so psihološke ovire, ki jih mora gnostik
premagati, če želi prispeti nazaj v Pleromo, v duhovno domovino. Podobna ideja
je navzoča tudi v judovski mistiki merkave, ki je ena od predhodnic kabale.
Vendar pa je ideja »Čuvarja praga« doživela širšo izdelavo v misli okultista in
pisatelja Bulwer-Lytonna. Slednji koncept je ta pisatelj upodobil v romanu
Zanoni, ki, čeprav delo domišljije, razodeva globino uvida, ki je ne premore
marsikatero teoretično delo (Prav tako kakor človek izve več o psihologiji iz
del Dostojevskega ali Balzaca kakor iz kakega učbenika, je okultna fikcija često
bolj poučna kakor so teoretična ali praktična dela o okultizmu. Bulwer-Lytonn,
Joris-Karl Huysmans, Gustav Meyrink, Dion Fortune in Kenneth Grant so v svojih
delih podali globoka spoznanja.)Čuvar praga ali
»Dweller on the Threshold« je – po nekaterih interpretacijah – vsota vsega
osebnega in kolektivnega zla. Če se poslužim jungovske paradigme, bi lahko
Čuvarja praga označili kot senco kolektivne psihe, v nasprotju s senco
subjektivne psihe (osebno senco), s katero naj bi se soočil vsak posameznik
tekom individuacije. Kolektivna senca pa pomeni, kot že povedano, zgoščeno
vsoto vsega, kar je človeštvo tekom svoje zgodovine izrinjalo, smatralo za
slabo, projiciralo v hudiča, itd. Z drugimi besedami: če Boga v jeziku
filozofije imenujemo sumum bonum (»vsota vsega Dobrega« ali »najvišje Dobro«),
potem Čuvarja praga lahko imenujemo sumum malum (»vsota vsega Zla«). Ta senca
objektivne psihe ali kolektivna senca – vsota vsega Zla – se javlja v različnih
oblikah. Včasih si nadene zapeljivo obliko dekleta, včasih mladeniča, često
angela ali celo samega najvišjega božanstva. (In od tu utegnejo izvirati
pripovedi o hudiču, ki si nadene podobo angela ali samega Kristusa). Toda
slejkoprej pride do izraza prava oblika Čuvarja praga, ki je ni mogoče
zadovoljivo opisati. Tu se srečamo s težavo prevajanja mističnih izkustev v
običajni jezik.Mistična izkustva so nadvse raznovrstna. Najprej je tu raznovrstnost, ki je posledica kulture ali dobe. (Tako Ernst Benz v svojem delu Videnje piše, da v mističnih izkustvih do 16. st. angeli nastopajo s sulicami in meči, od 16. st. naprej pa že uporabljajo puške! S tem ni ovržena pristnost mističnih izkustev oziroma, prepričanje v obstoj duhovnega sveta ni omajano, vendar pa je jasno, da se Onostranstvo vendarle kaže na način, kakršnega smo vajeni, oziroma: v primeru mističnih izkustev doba, kultura in osebnost igrajo veliko večjo vlogo, kot se običajno domneva.) Še večja raznovrstnost pa je posledica različnih tipov osebnosti oziroma specifičnega načina doživljanja posameznih mistikov. Mistika nekaterih je prvenstveno intelektualna mistika in često meji na filozofijo ali celo matematiko, oziroma: mistično izkustvo je podano v obliki filozofije ali matematičnih konceptov. Taki primeri so denimo Pitagora (ki je primer par excellence matematične mistike oziroma mistike števil), Plotin (ki je primer platonistične intelektualne mistike), Mojster Eckhart in Nikolaj Kuzanski (krščanska intelektualna mistika). Mistika drugih je bolj čustvena – zelo dober primer je mistikinja Favstina Kowalska. Razlikujejo pa se tudi mistični uvidi. Nekateri uvidi so uvidi v naravo Boštva. Drugi uvidi se tičejo lastne notranjosti. Spet drugi uvidi se tičejo delovanja Boštva v svetu. Obstajajo mistični uvidi v delovanje Kozmosa in Narave. (Schellingova filozofija je dokaj blizu temu tipu mistike, sploh pa mu je blizu mistika Schellingovega predhodnika in vzornika Jakoba Boehmeja.) Obstajajo mistični uvidi v nebeške svetove in v nebeška bitja (angele, nižja božanstva, itd.). Obstaja pa tudi mistika Teme: uvid v naravo Zla, uvid v Pekel. Srečanje s Čuvarjem praga je tovrstna oblika mistike. Gre za srečanje s poosebljeno Izkrivljenostjo, Sprijenostjo, Disharmonijo, Skvarjenostjo. Redki so tisti, ki prenesejo zgolj pogled na Čuvarja praga oziroma zgolj občutek, ki ga daje: občutek poosebljene Teme. Večina ljudi ne prestopi tega praga, tisti, ki skušajo stopiti čezenj, ne uspejo. Redka elita, ki pa preseže Prag, doseže končni smoter misterijskih religij in hermetične gnoze: postati nesmrten in božanski. Ti si lahko polnopravno nadenejo veličastno ime »Magus«.
Velko napisano ampak se pa da izluščiti bistvo …varuh praga.
Tega nisem sama spesnila
, ampak je tole čudovito strnil tale mladenič
http://andrazzvab.blogspot.com/2010/02/magicna-filozofija-aleistra-crowleya.html
Kjer so napisani tudi viri …
strelka2012-08-17 00:03:58
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.