Umirajoči; umrli

[Vesna]

Bojana wrote: Gre res vsaka duša ” čez “? Ne verjamem, kakor tudi tega ne, da se ” cvre v peklu “. Ostaja torej v nekakšnih vicah?

Vsaka duša gre enkrat čez. Kdaj ji je dovoljeno oditi, je pa drugo vprašanje.

To je odvisno od opravljenih ali neopravljenih nalog, ki si jih je zadala pred prihodom v tukajšnjo šolo.

Bolj ko smo navezani na materijo, manj damo na “tiste neumnosti” o onostranstvu. Zagledani v materijo kot edino raven obstoja smo prepričani, da se po smrti vse neha. Opremljeni s takim prepričanjem tudi nismo sposobni zavestnega prestopa. Čez čas se na oni strani zbudimo iz nezavesti, do takrat smo v ‘čakalnici’. Pred nami je ogromno dela z nakopičenimi mnenji, predstavami, predsodki, prepričanji, pogledi…… kar pomeni, da bo šlo veliko časa za razumevanje temeljnih življenjskih resnic. Čisto drugače se z onostranstvom sreča zrelejša duša, ki se je že znebila ujetosti v materialistični pogled in lahko takoj začne s predelavo aktualne inkarnacije.

Z dušami samomorilcev se še nisem srečala, tako da iz prakse nimam kaj povedat. Na splošno so to ljudje, ki so prepričani, da se s smrtjo vse neha. Saj so prav zaradi tega šli v smrt, ker bi se radi izognili pretežkim bremenom, ne vedoč, da si jih bo spet treba oprtat in jih nosit z obrestmi vred.

Tisto o večnem pogubljenju ne more držat. Vse slabo ali ‘pogubljenje’ se dogaja iz nevednosti in je samo začasno. Z več izkušnjami si nabiramo znanje, tako da nevednost spreminjamo v vednost, nezrelost v zrelost. Je pa proces učenja velikokrat boleč, čemur bi se dalo reči pekel.

Kako veš, da se neka duša še ni poslovila? Saj čutiš prisotnost, še bolj jo čutijo svojci. Evo kar svež primer:

Partnerjev oče je umrl 2006. leta, star 86 let. Na ženo je bil zelo navezan in se je odločil, da jo bo čakal. Nahajal se je v spalnici, kjer je ležal zadnjih par mesecev. Tudi na stvari je bil hudo navezan, pa je prišel strašit v hišo mlajšega sina, da hoče svoje čevlje nazaj. Potem ko je svak dal za mašo, ata ni več ‘hodil’ okoli, iz spalnice pa kljub vsemu ni odšel. Ko je lani umrla še mama, ju takoj po smrti ni bilo več. Energija se je popolnoma porazgubila.

Lepo je če deliš

[Bojana]

Vesna wrote:

Bojana je napisal/a:

Gre res vsaka duša ” čez “? Ne verjamem, kakor tudi tega ne, da se ” cvre v peklu “. Ostaja torej v nekakšnih vicah?

 

 

Vsaka duša gre enkrat čez. Kdaj ji je dovoljeno oditi, je pa drugo vprašanje.

To je odvisno od opravljenih ali neopravljenih nalog, ki si jih je zadala pred prihodom v tukajšnjo šolo.

Bolj ko smo navezani na materijo, manj damo na “tiste neumnosti” o onostranstvu. Zagledani v materijo kot edino raven obstoja smo prepričani, da se po smrti vse neha. Opremljeni s takim prepričanjem tudi nismo sposobni zavestnega prestopa. Čez čas se na oni strani zbudimo iz nezavesti, do takrat smo v ‘čakalnici’. Pred nami je ogromno dela z nakopičenimi mnenji, predstavami, predsodki, prepričanji, pogledi…… kar pomeni, da bo šlo veliko časa za razumevanje temeljnih življenjskih resnic. Čisto drugače se z onostranstvom sreča zrelejša duša, ki se je že znebila ujetosti v materialistični pogled in lahko takoj začne s predelavo aktualne inkarnacije.

 

Z dušami samomorilcev se še nisem srečala, tako da iz prakse nimam kaj povedat. Na splošno so to ljudje, ki so prepričani, da se s smrtjo vse neha. Saj so prav zaradi tega šli v smrt, ker bi se radi izognili pretežkim bremenom, ne vedoč, da si jih bo spet treba oprtat in jih nosit z obrestmi vred.

Tisto o večnem pogubljenju ne more držat. Vse slabo ali ‘pogubljenje’ se dogaja iz nevednosti in je samo začasno. Z več izkušnjami si nabiramo znanje, tako da nevednost spreminjamo v vednost, nezrelost v zrelost. Je pa proces učenja velikokrat boleč, čemur bi se dalo reči pekel.

 

Kako veš, da se neka duša še ni poslovila? Saj čutiš prisotnost, še bolj jo čutijo svojci. Evo kar svež primer:

Partnerjev oče je umrl 2006. leta, star 86 let. Na ženo je bil zelo navezan in se je odločil, da jo bo čakal. Nahajal se je v spalnici, kjer je ležal zadnjih par mesecev. Tudi na stvari je bil hudo navezan, pa je prišel strašit v hišo mlajšega sina, da hoče svoje čevlje nazaj. Potem ko je svak dal za mašo, ata ni več ‘hodil’ okoli, iz spalnice pa kljub vsemu ni odšel. Ko je lani umrla še mama, ju takoj po smrti ni bilo več. Energija se je popolnoma porazgubila.

 

 

To je to, Vesna. Vseskozi čutim njegovo prisotnost. O tem ne govorim, da se mi ne bi kdo smejal. Oktobra sem to omenila starejši hčeri. Pomilovalno me je pogledala in rekla naj si odpočijem. Raje sem tiho. Okoli sebe imam same realiste, zanje je črno, črno, jaz pa sem čudna. Hvala še enkrat.

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

Bojana wrote:

tadej pretner je napisal/a:

Vsaka duša gre enkrat čez. Kdaj ji je dovoljeno oditi, je pa drugo vprašanje.

To je odvisno od opravljenih ali neopravljenih nalog, ki si jih je zadala pred prihodom v tukajšnjo šolo.

Partnerjev oče je umrl 2006. leta, star 86 let. Na ženo je bil zelo navezan in se je odločil, da jo bo čakal. Nahajal se je v spalnici, kjer je ležal zadnjih par mesecev. Tudi na stvari je bil hudo navezan, pa je prišel strašit v hišo mlajšega sina, da hoče svoje čevlje nazaj. Potem ko je svak dal za mašo, ata ni več ‘hodil’ okoli, iz spalnice pa kljub vsemu ni odšel. Ko je lani umrla še mama, ju takoj po smrti ni bilo več. Energija se je popolnoma porazgubila.

To je to, Vesna. Vseskozi čutim njegovo prisotnost. O tem ne govorim, da se mi ne bi kdo smejal. Oktobra sem to omenila starejši hčeri. Pomilovalno me je pogledala in rekla naj si odpočijem. Raje sem tiho. Okoli sebe imam same realiste, zanje je črno, črno, jaz pa sem čudna. Hvala še enkrat.

Bojana, odkar sem “sprejel” kvantne pristope obravnave realnosti, se mi zdi vse skupaj precej bolj enostavno in se ne trudim več vsake stvari razumeti – preprosto le delujem v skladu s kvantnimi principi.
V resnici se mi torej sploh ne zdi pomembno, ali rabiš za prehod kakšno dovoljenje, ali ne – itak je zame pojem Boga preveč neoseben, da bi kdaj v kaj verjel, daje kje kdo, ki nam kaj dovoli ali pa tudi ne . Prav tako se mi ne zdi smiselno razpravljati o tem, ali je “tisto”, kar ponavadi čutimo za nekaterimi umrlimi duša, ali zgolj astralna lupina, ki se ponavadi zadržuje okoli določenega prostora ali človeka (zgornji Vesnin primer).
Zares pomembno se mi zdi razumeti, da živimo v nekaknem prostoru različic. Da obstajajo vse mogoče paralelne realnosti (magari le v potencialu) in da je manifestirana tista, v katero je bilo na tak ali drugačen način vložene največ energije. Zakaj bi se torej trudil razumeti, zakaj je tista “duša” tu? V vsakem slučaju bo obstajala realnost, v kateri je tako, pa če ti kaj razumeš, ali ne; če v zvezi s tem kaj narediš, ali ne. Zakaj nebi recimo zgolj na nek način zavestno/energijsko pritegnila v manifestirano sfero realnost, kjer ta “duša” ni prisotna. Konec koncev se to (lahko) zgodi tudi če daš za mašo, ampak sam recimo to delam drugače. V svojem delu energijskega čičenja prostorov sem seveda že večkrat naletel na podobne primere, pa sem zaenkrat vse rešil brez kakšnega posebnega razbijanja glave in truda, da bi razumel, zakaj je nekaj tako, kot je. Med in neposredno po delu neželeno “bitje” pogostokrat čutim – včasih se me dotakne, včasih celo vstopi v moje polje, ampak me to “sploh ne zanima”. Ker verjetno ne poznaš tehnik, pri katerih namero predaš praznini, poskusi s kakšno od tehnik, s katerimi loviš resonanco z neko želeno realnostjo in jo na ta način pritegneš. Sedi v problematičen prostor, ustvari namero, ki naj se nanaša le na energijsko čistost prostora (kadar se takšna “duša” drži človeka, se osredotočimo na čistost avre) in mentalno/čustveno sproduciraj svetlobo, podprto z ustreznim čustvenim stanjem (čista uživancija). Zavej se, da v prostoru, v katerem lahko takole uživaš, preprosto ni prostora za razne duhove, “duše” … V tem stanju zbrano vztrajaj nekaj minut. Nad rezultatom boš prijetno presenečena …

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[glas]

Bojana wrote: Zanimivo branje.

Kaj pa duše samomorilcev? Pred štirimi meseci je moj dvajset let star pastorek storil samomor. Načrtovan, saj ga je storil točno na svoj rojstni dan.

Nekako se ne morem posloviti, vendar to ni bistvo. Pišete da gre vsaka duša čez? Jaz mislim da njegova ni šla … Nekje sem prebrala da take duše ostajajo med nami vse dokler jim je življenje dejansko sojeno …

Zdnja knjiga, ki sem jo prebral in se v celoti ukvarja s tematiko življenja in umiranja je:
Neale Donald Walsch:
Domov, k Bogu
v življenje, ki se nikoli ne konča

Drugače pa me je nazadnje obiskala (v sanjah) umrla sestrična, ki je naredila samomor pred več kot 20 leti. No čutil sem vsekakor odpor pred srečanjom z njo zaradi vseh črnih energij, ki spremljajo samomor, ampak sem se trudil ga premagati in se soočiti z njo. No uspelo mi je in sem šel v debato z njo… Ker vedno sanjam lucidno sem jo začel spraševati, kako je sedaj, kaj počne, kaj vse je uspela že prečistiti v tem času od samomora do danes… No, opisovala mi je kaj vse je že očistila, pa kaj jo še čaka,…
No zanimivo je, da sem imel takih kontaktov s svojimi umrlimi sorodniki že več, ampak z njo še pa sploh ne pa je že več kot 20 let od njene smrti. Imel sem občutek, da dela na tem, da se očisti vsega kar jo je privedlo do samomora, nekaj nasvetov sem ji dal še jaz, ker je še vedno krivdo iskala pri svoji družini in imela veliko potrebo, da govori o njih črno…
No jaz verjamem in doživljam, da so ti stiki med nami (zemlja-onstranstvo) pristni, oziroma vem kdaj so pri meni sanje sanje, kdaj pa dejanska komunikacija z osebo iz one strani… Tako da sem se nekako navadil na to, da jim poskušam pomagati, da stopijo naprej.
No če opišem še naprej, dedek, ki se mi je prvi pojavil, je jasno deloval, kot oseba, ki je naredila prehod naprej v zavestno bivanje, kot bitje ki je.
Babica, ki pa je bila močna materialistka navezana na vsaki cm svoje hiše, vrta,… pa se po smrti sploh ni premaknila od tam. Z njo sem imel v sanjah največ stikov v vseh teh letih po njeni smrti. Nikakor se ni premaknila iz tiste njene hiše… bolj sem ji govoril, da je to že mimo, da je umrla, da se ne rabi več zadrževati v tej navidezni hiši, da lahko gre kamorkoli si zaželi, bolj se je delala gluho, se potapljala v opravke, je mrzlično pometala in mi govorila kaj vse še ima za postoriti in koliko dela jo še čaka okoli hiše,..
No v takem stanju sem jo srečeval leta… No po nekaj letih pa je postala popolnoma depresivna, na koncu je le še ležala negibno na svojem počivalniku in popolnoma brez življenjske energije strmela v prazno.
Na eni točki, ko sem jaz hodil čez intenzivne energetske spremembe sem se začutil sposobnega ji pomagati in sem v enem od teh stikov jo samo objel z vsem možnim žarom energije, ki sem jo takrat premogel in takrat se je zgodil nek proces in se je začela pomlajevati in se pomladila za kakih 40let… Mislim, da ji je takrat uspel njen prehod… Od takrat naprej tudi ni bilo več tovrstnega stika med nama, pravtako nobenih sanj več o njej…
No podoben proces pomlajevanja sem doživel tudi pri očetu, ko me je na dan smti na isti način obiskal, mi podajal celo zgodno, kaj vse so počeli z njim v bolnici in se je nekako vračal po časovni premici nazaj v stanovanje, kjer je pakiral, mi govoril o svojih življenskih planih kam točno odhaja, se je poslavljal, (in vedno mlajši je bil)… no cela analogija dogodkov in pogovorov je bila, ko sem se tako pomikal nazaj po premici z njim (in tu nisem jaz nič počel, vse je vodil on), je na točki, ko se je poslovil in odšel bil star kakih 20 let in to mi je bil jasen znak o njegovem zavestnem prehodu, kamorkoli že in da ni več vezan na to kar je živel tu na Zemlji…

No toliko o mojih izkušnjah z umrlimi in prehodi…
Baje da pomagajo stari rituali, kot so, molitve, plačana maša itd, predvsem pa pomaga direkten stik z dušo umrlega in direktna pomoč pri prehodu. Tako kot mi svi tu, tudi te duše potrebujejo le Ljubezen.
No če ravno ti čutiš da se ta oseba zadržuje tu, ji morda ravno ti lahko tudi pomagaš…

No ko sem imel to srečanje s sestrično, sem nekao čutil, da morem vse informacije, ki mi jih je predala povedati njenim staršem, sestri,… no to sem storil in sem čutil, da sem svoje opravil (zaenkrat)…
No sestrični se je po tem tudi zmanjšal nerazložljivi strah, zaradi katerega sploh ni upala na podstrešje, zdaj pa že lahko gre… Mislim, da jim je vsem skupaj posledično nekaj uspelo razrešiti in se stvari premikajo naprej…
Mogoče se tudi ti moraš ojunačiti in spregovoriti o tem…

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

[strelka]

Normal
0
21

false
false
false

MicrosoftInternetExplorer4

/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:”Navadna tabela”;
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-parent:””;
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:10.0pt;
font-family:”Times New Roman”;
mso-ansi-language:#0400;
mso-fareast-language:#0400;
mso-bidi-language:#0400;}

Hm zanimivo …da kontaktirate tako z umrlimi.

Sama imam drugačne kontakte….in sicer, da »kontaktiram« z
njimi prej …potem pa umrejo. ( jp no ma
čudno se sliši pa bere..)

SE pravi čutim kdaj je kdo od bljžnih v stiski ..ne mislim
samo s sorodniki ampak z ljudmi ki so v povezavi z menoj so mi blizu.

Potem zelo zanimiva izkušnja je tudi …nisem imela pojma da je bila naša
daljna sorodnica tako zelo bolna …ampak točno takrat ko je umrla …umrla je v
bolnišnici…je pri meni doma tako nekdo potrkal po opažu v dnevni sobi …in šviss
spomnila sem se nanjo …

Jp potem zvem novico da je umrla.

Moja izkušnja npr z mojo pokojno staro mamo …ona je bedela
nad menoj celo srednjo šolo ..in nonstop sem se z njo sprehjala takrat ..ko sem
bila v težavicah …potem je naenkrat odšla ..očitno sva obe opravli svojo
nalogo.

Druga zgodbica …moja teta je umrla zelo kmalu zaradi raka …zapustila
dva nepreskrbljena otroka ….pomeni sta bila še mladoletna …hči je bila že
poročena.

Midve s teto sva se že prej kar dobro razumeli ….in prav
zanimivo je bilo še v bolnici, mene npr so zdravniki ni bilo problema spustili k
njej kadar sem prišla ne glede na uro ..npr hčero pa ne ….

In ko je umrla …kolkorat sva midvi komunicirali v sanjah …tudi
na grobu …ko sem prižgalala svečko ..

Naj naredim to ono ..naj poskrbim da bo sine naredil šolo …(
včasih je bilo tole že kar mučno), ampak slišiš…

Ampak ni šlo drugače …ker če je hotela je naredila …

Potem, ko so se stvari zabalansirale pomeni umirile …se je
tudi to obiskovanje mene končalo …brez besed …pač šlo je . Opravila je tisto
kar je želela , kar ji ni ratalo v tem življenju. Se pravi poskrbljeno je bilo da so njeni otročki prišli do kruha …jp …tega očitno ni naredila ostalo je popedenala

Star ata …na dan njegove smrti .jaz sem bila v hribih-gorah …sem
imela tako močne sanje ..kako sem z njim plesala , pa tako je bil vesel ..pa
nekaj mi je pripovedoval …hjm in ja na tisti dan je umrl.

Tako da …sem mnenja , da dokler duša ne opravi tiste naloge
, ki jo bi morala v tem življenju , če se to prekine …ne na naraven način, (ne
mislim samo samomor …ampak ja kot je glas rekle te črne enrgije )…da duša
opravlja nalogo še na zemlji ….

Podobno kot tisto ..ja film Duh

No to je moje mnenje …npr zelo občutljivi ljudje –mediji to
zanjo povedat …

Samo mnenje …

Samo moja izkušnja s takimi stvarmi…

Lepo je če deliš

The Secret Key is In You..!

 

[marjan]

Bojana wrote:
Zanimivo branje.
Kaj pa duše samomorilcev? Pred štirimi meseci je moj dvajset let star pastorek storil samomor. Načrtovan, saj ga je storil točno na svoj rojstni dan.
Nekako se ne morem posloviti, vendar to ni bistvo. Pišete da gre vsaka duša čez? Jaz mislim da njegova ni šla … Nekje sem prebrala da take duše ostajajo med nami vse dokler jim je življenje dejansko sojeno …

BOJANA

za mene je to rutinsko delo, s katerim se velikokrat soočam. Sem pogledal za kaj gre pri samomoru tvojega pastorka. Ne bom ti veliko filozofiral, ampak bom naredil tisto, kar je v takih primerih potrebno. definitivno je ostal v tem našem svetu, ker ga mama ne izpusti. sporočilo od njega mami je “pusti me da odidem” in “sprijazni se s tem, da sem odšel, ker je bil za mene čas”. več ne bom pisal, ker je nepotrebno, ker itak večine tega ne more sprejeti tako kot je.

lep pozdrav

marjan

odpeljal sem ga iz zemeljskega astrala. zdaj boš imela ti in vsi njegovi mir. on pa je tam, kjer mora biti.

glas2011-01-19 14:43:54

Lepo je če deliš

[Bojana]

marjan wrote:

Bojana je napisal/a:

Zanimivo branje. Kaj pa duše samomorilcev? Pred štirimi meseci je moj dvajset let star pastorek storil samomor. Načrtovan, saj ga je storil točno na svoj rojstni dan. Nekako se ne morem posloviti, vendar to ni bistvo. Pišete da gre vsaka duša čez? Jaz mislim da njegova ni šla … Nekje sem prebrala da take duše ostajajo med nami vse dokler jim je življenje dejansko sojeno …

BOJANA

za mene je to rutinsko delo, s katerim se velikokrat soočam. Sem pogledal za kaj gre pri samomoru tvojega pastorka. Ne bom ti veliko filozofiral, ampak bom naredil tisto, kar je v takih primerih potrebno. definitivno je ostal v tem našem svetu, ker ga mama ne izpusti. sporočilo od njega mami je “pusti me da odidem” in “sprijazni se s tem, da sem odšel, ker je bil za mene čas”. več ne bom pisal, ker je nepotrebno, ker itak večine tega ne more sprejeti tako kot je.

 

lep pozdrav

 

marjan

odpeljal sem ga iz zemeljskega astrala. zdaj boš imela ti in vsi njegovi mir. on pa je tam, kjer mora biti.

Vse kar lahko v tem trenutku rečem, napišem je HVALA, MARJAN!

Pa saj so vse besede odveč …

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki