Umirajoči; umrli
- This topic has 67 odgovorov, 17 glasov, and was last updated 9 years, 1 months nazaj by
.
-
Govorila sem o “na klienta usmerjeni terapiji” (takšno je ime), ki se je formirala na ameriških tleh (Rogers) in sicer znotraj humanistične psihologije. Iz te izhajajo različni psihoterapevtski pristopi, za katere vem, da so si pogosto sposojali ideje na Vzhodu, na primer psihosinteza (Assagioli), bioenergija (Reich, Lowen) in drugi. Wu-wei mi pa ni znan, čeprav sem že slišala zanj. Maš v mislih zadevo, ki se trenutno izvaja v termah Dobrna, ima ta kakšne povezave z Lao Ce-jevim wu-wei-jem?
Ker mi je že pri roki, skopiram še enega izmed meni ljubih Rogersovih stavkov, ki lepo zadene bistvo njegovega pristopa:»Stopnja, do katere lahko zgradim odnose, ki bodo lajšali razvoj drugih kot samostojnih ljudi, je mera razvoja, ki sem ga dosegel pri sebi.«no, pa še enga
People are just as wonderful as sunsets if I can let them be… When I look at a sunset, I don’t find myself saying, “Soften the orange a bit on the right hand corner”… I don’t try to control a sunset. I watch with awe as it unfolds.Lilly wrote: Govorila sem o “na klienta usmerjeni terapiji” (takšno je ime), ki se je formirala na ameriških tleh (Rogers) in sicer znotraj humanistične psihologije. Iz te izhajajo različni psihoterapevtski pristopi, za katere vem, da so si pogosto sposojali ideje na Vzhodu, na primer psihosinteza (Assagioli), bioenergija (Reich, Lowen) in drugi. Wu-wei mi pa ni znan, čeprav sem že slišala zanj. Maš v mislih zadevo, ki se trenutno izvaja v termah Dobrna, ima ta kakšne povezave z Lao Ce-jevim wu-wei-jem?
Ker mi je že pri roki, skopiram še enega izmed meni ljubih Rogersovih stavkov, ki lepo zadene bistvo njegovega pristopa:»Stopnja, do katere lahko zgradim odnose, ki bodo lajšali razvoj drugih kot samostojnih ljudi, je mera razvoja, ki sem ga dosegel pri sebi.«no, pa še engaPeople are just as wonderful as sunsets if I can let them be… When I look at a sunset, I don’t find myself saying, “Soften the orange a bit on the right hand corner”… I don’t try to control a sunset. I watch with awe as it unfolds.Sicer se s temile tvojimi avtorji nisem kaj prida ukvarjal, a mislim, da vem, o čem govoriš. Poanta je v tem, da se ponavadi čustvom ne prepuščamo, ampak jih kontroliramo z obrambnimi mehanizmi (o tem sem pravkar pisal v temi Kolektivni strahovi). Če ne narediš nič, torej, če ne uporabiš nobenega obrambnega mehanizma, ostaneš sam s svojimi napetostmi in če se jim prepustiš, se bodo sprocesuirale, situacije, ki so jih inicirale, pa se ne bodo več pojavljale.
Bojana wrote: Zanimivo branje.
Kaj pa duše samomorilcev? Pred štirimi meseci je moj dvajset let star pastorek storil samomor. Načrtovan, saj ga je storil točno na svoj rojstni dan.
Nekako se ne morem posloviti, vendar to ni bistvo. Pišete da gre vsaka duša čez? Jaz mislim da njegova ni šla … Nekje sem prebrala da take duše ostajajo med nami vse dokler jim je življenje dejansko sojeno …
Bojana!
Ne vem še točno kaj je bistvo tega tvojega pisanja.Mogoče je to,da želiš razumeti Zakaj si je vzel življenje ali je pa bistvo tvoja želja,da mu pomagaš “čez” če sam tega ne zmore ali ne zna.
Jaz bi na tvojem mestu najprej poskrbela za tole drugo potem pa še za sebe.Priporočam ti,da se pozanimaš(mogoče ti bo tukaj znal kdo okoli tega svetovati) kdo je na tem področju dober strokovnjak in ga/jo poprosiš za pomoč.
Upam,da se tale vajina stiska hitro reši.
maja
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.