Umirajoči; umrli

[Irena]

Zdravo!

Ob prehodu iz enega “sveta” v drugi se različno in v fazah “razgrajujejo plasti” bitja. Prosim za podrobnejšo razlago . Kako poteka ta proces? Način, čas, vsebina……

Kako dušo lahko mi “od tu” v tem procesu “podpremo” med umiranjem, do in po pogrebu?

Irena

Lepo je če deliš

[ANA]

Irena wrote:

Kako dušo lahko mi “od tu” v tem procesu “podpremo” med umiranjem, do in po pogrebu?

Irena

Bom kratka, ker imam za filozofiranje premalo kilometrine…z reikejm se da krasno pospremit dušo…ji olajšat odhod iz telesa, umirajočemu olajšat, da se mirne vesti poslovi od nas. Jaz vem, da če bo kdaj priložnost, bom uporabila reiki…kako pa reiki deluje pa super piše v reiki knjigah, ki jih zdajle tu ne bi citirala in na dolgo in široko razlagala….

Podpremo jo mi pa na ta način, da ji pustimo da odide. Da nismo žalostni, ker odhaja, ker ne bo več z nami…ker to je egoistično…želeti, da ostane zaradi nas je egositčno…če duša meni, da je čas, da zapusti telo iz tega aali onega razloga, je prav, da ji to pustimo. Z žalostjo jo samo zadržujemo in tu se umirajoči zelo muči. Ker ve, da ga želimo imetu ib sebi, tu na zemlji…ko pa mi enkrat sprejemeo, da je čas za odhod, bo umirajoči občutil mir, spokoj in bo mirne duše zapustil naš svet in bo odšel na bolje…rešen bo vsega trpljenja, bolečin….razumem, da je lažje govoriti kot to dejansko storiti, pa vendar, če osebo dovolj ljubimo, če smo osebnostno dovolj zreli, bomo to zmogli…zaradi nje, ne zaradi nas….

lp, ana

Lepo je če deliš

[Marina]

Ana eno je knjiga , drugo je praksa a vseeno iz prakse nastane teorija . Tukaj veliko dejavnikov vpliva na to kako bomo odreagirali , lahko smo še nevem kako osebnostno zreli pa na kakšnem življenskem izpitu kljub temu lahko pademo.

Lepo je če deliš

[Vesna]

Irena wrote:

Zdravo!

Ob prehodu iz enega “sveta” v drugi se različno in v fazah “razgrajujejo plasti” bitja. Prosim za podrobnejšo razlago . Kako poteka ta proces? Način, čas, vsebina……

Kakor not, tako ven, samo v obratnem vrstnem redu.

Ko zapustimo fizično telo, se zavemo bivanja v etrski materiji, ki je neposredno ob gostem fizisu. Kmalu, tj. od nič do par dni, tudi etrsko telo razpade. Zdaj postane zunanji nosilec zavesti astralno telo, kjer doživljamo čustva in občutke. V čustvenem nivoju smo različno dolgo, od par ur do več desetletij, nekateri kalibri celo več stoletij, npr. kriminalci v ‘peklu’. Potek časa je drugačen kot v fizičnem svetu, in lahko pomeni tamkajšnjih 10 let naših 17 ur. Kako dolgo bo kdo ujetnik astralnega sveta, zavisi od človekove zrelosti in od tega, koliko čustvenih travm je iz inkarnacije prinesel za predelat. Po tem času, ko v vicah odslužimo, tudi astralno telo razpade, in nosilec zavesti postane nižje mentalno telo. Z njim se sprehajamo po krščanskih ‘nebesih’ in se srečujemo z miselnimi kalupi in predstavami, z vsem, kar nas je v mislih omejevalo v preteklem fizičnem življenju. Po obdelani inkarnaciji zasnujemo nov inkarnacijski načrt, na podlagi katerega se odenemo v 4 nova telesa osebnosti.

Lepo je če deliš

[Irena]

Za odgovore vsem hvala , se priporočam še za kakšnega .

Vesna, morda veš, do “kod” lahko “fizično inkarnirana duša/zavest” spremlja dušo na njeni poti? Do TISTE “meje” ali tudi še naprej ???

Marjan?

Lep pozdrav,

Irena

Lepo je če deliš

[Vesna]

Irena wrote:

do “kod” lahko “fizično inkarnirana duša/zavest” spremlja dušo na njeni poti? Do TISTE “meje” ali tudi še naprej ?

Odvisno od zrelosti. Kdor se še identificira s fizično materijo (materialnim telesom), pri najboljši volji ne zmore začutiti finejše materije onkraj tostranstva. Bolj kot se posameznik zaveda notranjih svetov, dlje seže v nadčutne sfere.

Pri zorenju gre v bistvu za de-identifikacijo, da se ne enačimo več s telesi osebnosti. Da se vedno bolj počutimo kot utelešena duša, kasneje pa kot utelešen Duh (Bit-Zavest-Blaženost).

Pri delu s težko bolnimi se mi je večkrat zgodilo, da sem se pojavila v hiši tik pred njihovim ‘odhodom’. V tistih trenutkih je najvažnejše, da z gotovostjo vase umiriš svojce, ker umirajoči rabi mir in ljubeče vzdušje. Nekateri grejo zavestno skozi, več ja pa takih, ki se ne zavejo, kaj se znotraj njih dogaja. Pomagaš lahko z vizualizacijo božanske svetlobe, z molitvijo, tudi z reikijem, s telepatskim kontaktom.

Do kod je treba spremljat? Kakor čutiš. Saj ima vsak svojega vodnika, ki natančno ve, kaj mora ob pravem času storiti. Ja vsakdo, ki rabi pomoč, jo sigurno dobi.

Lepo je če deliš

[Irena]

Vesna wrote: Pri delu s težko bolnimi se mi je večkrat zgodilo, da sem se pojavila v hiši tik pred njihovim ‘odhodom’. V tistih trenutkih je najvažnejše, da z gotovostjo vase umiriš svojce, ker umirajoči rabi mir in ljubeče vzdušje. Nekateri grejo zavestno skozi, več ja pa takih, ki se ne zavejo, kaj se znotraj njih dogaja. Pomagaš lahko z vizualizacijo božanske svetlobe, z molitvijo, tudi z reikijem, s telepatskim kontaktom.

Do kod je treba spremljat? Kakor čutiš. Saj ima vsak svojega vodnika, ki natančno ve, kaj mora ob pravem času storiti. Ja vsakdo, ki rabi pomoč, jo sigurno dobi.

Moja izkušnja s svojci je prav taka.

Pri umirajočemu pa je bila pred leti taka, da so kolegice opazile, da se v moji smeni “več” umira oz. konča trpljenje.

Kot protiutež pa občasno opažam, da moja prisotnost (in kontakt) umirajočega umiri ter sprosti in če je bilo prej zaznati, da bo sredi agonije smrtnega boja (končno) odšel, se po umiritvi njegovo bivanje tu “podaljša”… (in jaz se nato umaknem). Tak zaznavam, vem pa, da proces poteka točno tako, kot naj, in da je pomoč in podpora oz. vodstvo “prisotno” za vse srečujoče se v tem obdobju. Nihče nič ne pospešuje niti ne podaljšuje

Vesna wrote: Da se vedno bolj počutimo kot utelešena duša, kasneje pa kot utelešen Duh

TO pa je “odgovor” na moje izhodiščno vprašanje. Vesna, hvala!

Irena

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki