SVETA JEZA :)

[snowcat :)]

Fighter

Če smo pri govoru o tem, da jeza je energija……

s.

Lepo je če deliš

[Ceres]

Moj ventil za jezo je pa zelo uporaben: čistim, sesam, perem, likam, steriliziram….. devica pač. Samo jezna sem premalo.

Lepo je če deliš

[snowcat :)]

Citiram: Abraham – Hicks
1. radost, vedenje, moč, svoboda, ljubezen, cenjenje, hvaležnost
2. strast
3. navdušenje, vnema, sreča
4. pozitivno pričakovanje, prepričanje
5. optimizem
6. upanje
7. zadovoljstvo
8. dolgočasje
9. pesimizem
10. prizadetost, razdraženost, nepotrpežljivost
11. premaganost
12. razočaranje
13. dvom
14. skrb
15. kritika
16. malodušje
17. jeza
18. maščevanje
19. sovraštvo, bes
20. zavist
21. negotovost, krivda, nevrednost
22. strah, žalost, depresija, obup, nemoč

Če pogledamo to zaporedje, vidimo, da preden človek pride do 1. ima kar paleto emociji za se sprehodit. Iz osebne izkušnje (preden sem videla ta seznam) je šlo pri meni prav tako, kot piše. Iz tega razloga je to pravilo, da ,,dober občutek,, namiguje to pravo pot, zelo narobe razumljen.

Kadar se sprosti bes, pride na vrsto naslednja bolečina, ampak je drugačna. Torej človek se ,,znebi,, ene bolečine in pride druga. Fora je v tem, da se ,,znebi,, Torej se prekine NENADZOROVANO PONAVLJANJE ene emocije. Ne pomeni pa to, da ta emocija IZGINE iz življenja. Ta emocija, recimo jeza ima svoj zdrav namen. Spravit človeka v DELOVANJE. Nima pa namen VZTRAJANJA v tej emociji. Vzrajanje v tej emociji je zaciklanost, je izguba energije, je oddaja energije, drugače rečeno, človek daja DOVOLJENJE, da mu ,,ukradejo,, energijo. Ljudje, situacija, pogoji, okoliščine, ….

snowcat

Lepo je če deliš

[AVATAR]

Dalec nazaj v času je bilo preprosto, če so te razpizdili, si si dal duška, fental določeno število dvonožcev in si se dobro počutil, spotoma si nategnil še kaksno dobro baburo

Danes pa večina ljudi živi, ker jih je prepovedano fentati

Lepo je če deliš

[glas]

tadej pretner wrote:
ki te iz takšnega ali drugačnega razloga ves čas spravlja ob živce
(te jezi).
Zaradi nečesa te delodajalec ujezi, ti pa se zaradi
moči, ki jo ima nad tabo zaradi svoje pozicije (delodajalec –
zaposleni) z njim nikdar ne konfrontiraš.

Tukaj ne gre za izvorno energijo jeze, tukaj gre za to, da zavestno izbiraš pozicijo, ki je podrejena na pram nekoga drugega.. Ni pa jeza na kogarkoli vedno vprašanje krivde drugega..
Včasih je lahko vprašanje, zakaj ”te nadrejeni (resnično) jezi”.. Ni nujno da te ”on jezi”…

tadej pretner wrote: Jezo kuhaš v sebi, ali pa
se kasneje zneseš nad kom drugim. Greš s kakšnim frendom na
kufe/pivo, ta te malo potolaži in zedinita se, da je sicer
delodajalec navadna pizda (obstajajo seveda tudi nenavadne), ampak od
nečesa je treba živeti, zato ga pač ne moreš niti na gobec niti
ne moreš dati odpovedi; bo že dobil svoje! Na tak način MENTALNO
sprocesiraš jezo/nezadovoljstvo in vse je videti v redu; do naslednjič.
Takšni scenariji se lahko vlečejo leta in leta.

Še vedno ne vidim kaj ima to z izvorno energijo jeze.. Če se zavestno podrejaš nekomu, je samoumevno da je na drugi strani te osebnostne igre nekdo, ki uživa v tem da je nadrejen nad tabo.. In seveda to izkorišča.. To je seveda zelo dobro, saj ti to lahko pomaga uvideti, da sam sebe postavljaš v pozicijo kamor ne sodiš in poskušaš zaživeti brez izven igre podrejanja.. Tudi podrejanje je namreč poskus manipulacije,.. Zelo prikrit način sicer, ampak zelo močan..

tadej pretner wrote: Sveta jeza pa bi
lahko bila situacija, v kateri je delodajalec v tebi z nečim sprožil
takšno jezo/neugodje, da je na običajen način (mentalno), ne moreš
sprocesirati, ali pa da je prišlo do nekaj »običajnih« konfliktov
med vama v kratkem časovnem intervalu (nekaj dni), zato jih prav tako ne
moreš mentalno sprocesirati. Takrat se lahko pojavi oblika jeze, ki
te potegne iz takšne identifikacije. Pogostokrat traja le kratek
hipec, sledi pa reakcija, ki lahko sodi v njen kontekst (delodajalca
počiš na gobec, daš odpoved in tega v nobenem trenutku ne
obžaluješ ), ali daš odpoved mrtvo hladno, ali pa celo ne narediš
nič, ampak se v hipu deidentificiraš (problem prek te jeze
sprocesiraš čustveno), kar pomeni, da se te v bodoče stvari, s
katerimi te je delodajalec prej spravljal ob živce, preprosto več
ne dotaknejo.

Mah ne verjamem, da ti podvig, da nekoga udariš ali z njim fizično obračunaš, lahko karkoli reši v življenju.. Niti ti taka jeza ne bo pomagala česarkoli trajno transformirat v sebi.. Taka reakcija(reakcije) lahko le rodi(rodijo) nasilneža, ki se bo v življenju dolgoročno držal v poziciji, ki mu ni ljuba, na koncu pa bo z agresijo končeval razmerja, odnose in pozicije, ki jih je predhodno sam zgeneriral.. Toraj najprej šefa na gobec, nato doma ženo, nato voznika avtobusa ker vozi prepočasi, nato, …

Trenutek izbruha jeze v obliki nasilnega fizičnega dejanja nad drugo osebo, nikakor ne bo odpravilo vzroka; recimo vzroka zakaj si se leta in leta sam sebe poniževal pred svojemu ”nadrejenemu”..
Če se na nekoga dolgoročno jeziš, je treba pri sebi ugotoviti, zakaj se potem postavljaš v neljubo pozicijo (da nekomu daješ moč nad sabo – višjo pozicijo).. Če pa te pozicije recimo recimo ni, pa ugotoviti zakaj te nekaj na tej osebi sploh ”jezi”..

Drugače pa nasvet: da namesto da se vsak trenutek z vsakim konfrontiraš skozi komunikacijo svoje trenutne vsebine; ampak jih le tlačiš dol in čakaš, da se ti nabira tako dolgo, da lahko izbruhneš nato vso to zastalo jezo in nato z njo reagiraš tako, da nekoga fizično napadeš in s tem ”vse rešiš”.. To je kot, da če bi rekel ljudem: nasilje bo rešilo vse vaše probleme, ne skrbite, le dovolj jeze se vam more nabrati.. to je namreč potem sveta jeza..
Sveta jeza? Vbistvu je to bolj bes ali sovraštvo potem..

Z ”sveto jezo” lahko operirajo le ljudje, ki jeze ne čutijo več kot čustva, ki je vezano na drugo osebo..

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

[Ceres]

Tole lestvico čustev sem prvič zasledila par let nazaj, ko sem brala Abrahama in gre za to, da naj iz npr 22 ne moreš kar skočit v 1, 2 ali 3 direktno, ampak preko vseh ostalih čustev. Jaz sicer mislim, da temu ni čisto tako. Ko smo pri čustvih nižje vibracije, in jaz npr občutim 21 ali 22, (sicer hvalabogu redko, če sploh), potem imam občutek, da od 17 do 20 sploh ne občutim, 14 in 15 sta pa moji domači čustvi, ko sem v nižjih vibrah. Seveda imam razlago v bazičnem jazu oz astrologoji, ker vsako znamenje ima svoj višji in nižji del in nižji del device je skrb, kritika. Jeza je bolj nižji del ognjenih znamenj. V psihologiji pa velja,, da je pri globoki depresiji občutek jeze znamenje okrevanja.

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

glas wrote:

…Tukaj ne gre za izvorno energijo jeze, tukaj gre za to, da
zavestno izbiraš pozicijo, ki je podrejena na pram nekoga drugega…

…Še vedno ne vidim kaj ima to z izvorno energijo jeze…

Kaj pa je zate izvorna energija jeze?

Jeza je vedno vezana na ego, ne glede na to, ali je primarna (ego je naletel na oviro), vezana na vrednotenje sebe (pojavi se, ko je nekdo »uničil« sliko, ki jo
kažeš navzven), ali “socialna” (vezana na odnose kot takšne), tako da je primer povsem korekten.

glas wrote:
Mah ne verjamem, da ti podvig, da nekoga udariš ali z njim fizično obračunaš, lahko karkoli reši v življenju.. Niti ti taka jeza ne bo pomagala česarkoli trajno transformirat v sebi.. Taka reakcija(reakcije) lahko le rodi(rodijo) nasilneža, ki se bo v življenju dolgoročno držal v poziciji, ki mu ni ljuba, na koncu pa bo z agresijo končeval razmerja, odnose in pozicije, ki jih je predhodno sam zgeneriral.. Toraj najprej šefa na gobec, nato doma ženo, nato voznika avtobusa ker vozi prepočasi, nato, …

Mislim da je iz mojega posta, ki si ga komentiral, jasno
razvidno, da pojem sveta jeza povezujem z izstopom iz cone komforta,
pri tem pa sem za primer uporabil cono komforta, v kateri je človek
v arhetipu žrtve. Omenil sem več načinov/oblik tega izstopa,
obesil pa si se na udarec na gobec, ki je pri vsem skupaj nepomemben.

Ko pa že trdiš, da z udarcem na gobec nič ne rešiš, ti lahko dam primer, da to ne drži oziroma bom kar izhajal iz že navedenega primera. Za arhetip žrtve je značilno, da
producira jezo, ki je ne izraziš tam, kjer bi jo moral, ampak jo
kuhaš v sebi, prenašaš v druge segmente življenja itd. Druga značilnost tega arhetipa je, da imaš občutek, da so za tvoje stanje krivi drugi.
Ena od poti iz tega arhetipa je seveda adekvatna konfrontacija – ko šefa počiš na gobec, si se konfrontiral in če ni šlo za reaktivnost, ampak za tisto, kar sem imenoval sveta jeza, si posledično izstopil iz arhetipa žrtve.

Da pa bi to potem vodilo v to, da začneš ta model uporabljati povsod in rataš nasilnež, je pač tvoj konstrukt in nima veze s sveto jezo. Popolnoma jasno je, da je fizično nasilje nasilnežev neka oblika nemoči.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[Avtor]

Prispevki