SVETA JEZA :)
- This topic has 34 odgovorov, 8 glasov, and was last updated 10 years, 3 months nazaj by
.
-
V določenih spisih se pojavlja tudi izraz SVETA JEZA, sicer nato ”bog” ponavadi pokonča nekoga ipd, ampak kot čustvo je vsako čustvo namreč sveto, če ga le znamo ceniti in doživljati kot sveto..
Tema je pa nekako nastala z spodnjim vprašanjem in odgovorom..snowcat :) wrote:
Kaj pa jeza ??
Kaj s tem ??
Ali pač negativne (v splošnem dojemanju pojma besede) emocije ??
Ali jih prikrivaš ??
Ali jih iskreno izraziš in iščeš iskreno pot, da se NE PONAVLJA ??Ali se držimo pravila ,,če nimaš kaj lepega rečt, bodi tiho,, ??
snowcat
Ja jeza je energija, ki jo nekaj generira.. Jeze večinoma ne zmoremo v svoji instant obliki usmeriti tja kjer trenutno pač čutimo vzrok, da nam jo ”nekdo prebuja”.. Tako da smo že 90% časa prisiljeni da je ne zmoremo usmeriti na željeni ”cilj”, razen nekaterih ljudi, ki jih pač ne moti, da jo nato trosijo kar na vsakega in na vse kar jim pride na pot..
Jaz če mi kdo povzroči jezo jo z veseljem takoj usmerim tja kamor mislim da jo je treba..
Samo z usmerjanjem jeze kaj dosti željenega zase ne bomo skreirali, tako da je itak tega 90% časa ko se jeze ne da usmeriti k ”povzročitelju” iščemo v sebi resnične povzročitelje.. toraj generatorje jeze..
Vedno je neko prepričanje (sklop večih prepričanj) in tudi naučeni tip reakcije, ki se nekako poveže v ustaljen odziv..
Dokler ti je ta odziv všeč, se vbistvu ni treba kaj preveč ukvarjat s tem, se pač jeziš ves čas in na vsakoga, in se na ta način zastonj polniš s to surovo energijo, ki ti na 3D ravni daje kar fajn poriv in si skoz poln energije za delati karkoli tukaj..
Poznam ljudi ki skozi ”iščejo nekaj” kar bi jih razjezilo, da jim to aktivira energijo, ki jih tako fajn poganja ves čas..
Ko pa se premikaš k bolj finejšim zadevam, pa ti okus jeze med in po uporabi ne pušča več dobrega okusa .. In takrat začneš v tem 90% časa delati na razgradnji tistih prepričanj, ki so ti poprej tako fajn jo pomagala prebujati, tudi se istočasno na tej poti učiš bolj konstruktivno in bolj svetlo odzivati in reagirati.. Saj ko ti nekdo vrže kamen, mu ga lahko vžeš seveda takoj nazaj; ampak je menda seveda očitno, da deluješ nato na tej isti vibracijski ravni kot ta oseba.. Toraj če gledaš iz vibracijske ravni je bila ta oseba močnejša od tebe.. Imela je moč te potegniti v njeno vibro in ne ti nje v svojo.. Lahko namreč ostaneš v svoji vibri (karkoli je že to – recimo radosti).. Saj nikdar ne prišla oseba ”odzunaj”, brez da ni v tem nekega namena.. Kaj v tebi je pa vzrok in namen pa moraš nato se malo raziskati.. Toraj poiskati s čem v sebi si pritegnil tako osebo v svoje življenje, nato delati malo na tem, iti čez celoten proces preobrazbe teh vsebine v sebi (ki so dejanski privlak takih oseb) in pustiti tej jezi, ki se je vzpodbudila, da nekako sama zaradi sebe cveti in jo samo čuti in jo prevajaj skozi (svoje telo) in tako posledično dvigaš vibro.. Vsak pretok energije ki ga uspeš uspešno prevajati skozi tvoje telo, ti posledično dviga vibro! Čisti namreč tvoje energetske poti in širi tvoj lastni kanal.
Če ti je jeza resnično všeč, jo poskušaj vsaj čutiti brez da bi morala bežati pred njo, to da jo želiš takoj izbruhati na nekoga in se je ”rešiti”, je namreč beg pred energiji ognja(jeze), in niti ni neka iskrenost do sebe.. toraj potreba takoj zmanjšati ta potencial, ki se ti pojavi.. Bolj si lahko iskren do sebe, če upaš res v polnosti čutiti to energijo v in ji dovoliti da deluje v tebi, ne pa le izven tebe (da jo usmeriš v nekoga izven) Lahko jo začutiš, ko se pojavi in delaš z njo karkoli si želiš.. Nestrpnost tukaj ni na mestu, vsaj ne vedno!
Izziv je tudi že to, da vsaj tu in tam poskušaš obdržati malo višjo vibri in ne takoj zapasti v to da se razjeziš.. Tako vsak malo za filing, da vidiš, če sploh zmoreš.. Da vidiš ali si ti gospodar svoji jezi ali je ona tvoj gospodar..
Gre pač za to da vsaka energija, ki jo nosimo je kot material s katerim bomo v življenju delali in JE SVETA! Eni imajo več enega tipa energije drugi drugega.. To energetsko sestavo, ki jo imamo smo si pa pač izbrali da bomo delali z njo.. In tudi ljudje, ki jim prevladuje ogenj, kot njihova prvotna energija, to še ne pomeni, da ne zmorejo biti ljubeča in topla bitja, ker se enostavno morajo skozi jeziti.. Ko se vibracijsko dvigaš ti to izražanje jeze skozi nižje vidike itak ni niti malo več po godu.. Gre to tudi drugače..
Saj pravim, pač energija kot energija..
Vsemu lahko dvigaš vibro tudi temu tipu.. Recimo tudi če si recimo že mnogo predelal kar si imel in raziskal široko polje svoje duše in vsebin lastne psihe, pa se jeza vseeno tu in tam aktivira.. Lahko jo doživljaš čist brez da se usmerjaš navzven, brez da iščeš krivce, saj teh itak ni, so le izgovr, da lahko to čutiš, ker ti itak godi, če ti pa ne godi več, pa se prepustiš da se pač ta izvir razbohoti in izživi – odniha svoj cel krog; – si močno v axix mundi in se prepustiš, da vse v polnosti začutiš.. prepustiš hkrati tudi ves miselni tok skozi sebe (ta bo začel pri planih kako se maščevati nekomu, ki je ”povzročil to”) ampak tudi to ti daje priložnost, da lahko v polnosti opazuješ te misli, ter z lahkoto vidiš kaj so resnično tvoji porivi (v življenju), ali sprejemanje ali maščevanje ali sodelovanje ali borba,.. Nato lahko zavestno izbereš porive, ki si jih želiš, da ostajajo in zavestno daš na stran tiste, ki ti ne služijo več. In nato opazuješ spremembo v energiji (jeze), ta bo najverjetneje prihajala in odhajala v valovih, vedno je fajn biti pozoren hkrati na miselni tok kot na čustveni naboj, tako je najlažje spoznati pri sebi, kaj so naši raesnični generatorji Čustveni (ali energetski del) dogajanja pa le čutiš, dihanje je seveda nato malo bolj intenzivno, samo vseeno mora biti povezano in zavestno, kljub temu če je vdih malo bolj globok in hiter.. Telo malo zažari, pore se odprejo itd.. To je le proces, ki mu pustiš, da se v celoti izvede..
Drugače pa je to itak recept za vsako čustvo, da skozi zavestno dihaš in to v trebušno prepono, na vsakem koraku v življenju!!! Vsaj moj recept.. In se vse stvari same nato razrešijo in postavijo na svoje mesto.. Tako namreč vedno odreagiraš pravilno, toraj na način, ki je najbolji zate (in za druge), tako si skozi usklajen z svojo Potjo.. Globok in zavesten vdih in izdih, ti v vsaki situaciji daje dovolj prostora, da nisi samo in izključno reacija na na nekaj kaj začutiš odzunaj in imaš vedno možnost odločitve na kar želiš reagirati, kako želiš reagirati, reagiraš kadar želiš in ne pač ker si ne moreš pomagati (da nebi) itd..
Šele ko imaš možnost narediti KARKOLI na katerikoli zunanji poteg, si svobodno kreativno bitje, dokler na nekaj enostavno moraš reagirati, si še suženj tega..
Tako da je fajn se pač usmerjati bolj k sebi kot navzven in delati na osvobajanju vpetosti, ki z nami usmerjajo, kot pa se skozi le ukvarjati s tem kdo si je kaj zaslužil in da mu vse ustrezno vrnemo (milo za žajfo) in to takoj v trenutku,..
To trenutno rektivno dejanje sicer za koga še prinaša neko instant olajšanje (to me spominja na Jankota, ki si svojo energijo olajša pod tušem
), ampak ne gre v kvalitetnem življenju le za to da vsak svoj energetski potencial, ki se pojavi v nas takoj in za vsako silo spustimo iz sebe.. Zakaj? Zakaj bi bežali pred lastno energijo, če jo lahko uporabljamo za delo na sebi, zakaj ne bi izkoristili te energije za lastno introspektivo in vpoglede vase, da se resnično spoznamo.. Tudi zakaj se ne bi navadili energije, ki se pojavlja v nas in jo resnočno čutiti v samemu sebi in se naučili delati z njo, brez da se jo želimo takoj rešiti in izbruhati na nekoga.. Saj s tem le bežimo od lastne energije.. In ji ne dovolimo da bi delala za nas..
…“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”
ozelot wrote:
Jeza se mi zdi še okej… bolje kot užaljenost, zagrenjenost, občutek žrtve…. to so vse možne reakcije na to, da ne kdo drug ne dela v skladu s pričakovanji. Oz. drugače: so čutvena stanja, ko se moraš šele naučit čutit jezo in ko jo, si na konju.
Jezo čutit je pomembno le zato da jo lahko prepoznaš in izkusiš. Izkušnja jeze je dobrodošla. Tu se pa približno konča pomembnost čutenja jeze za nas.
Glede čutenja ……….enkrat v življenju sem VIDELA bes. Je bil črt in lepljiv in je prihajal iz prstov na nogah in prstih na rokah v valu do centra – do mojega srca ……..takrat je vsaka celica mojega telesa čutila ta bes, to črno lepljivo energijo …………..in jo sprostila…….je prišla svetloba………je prišlo olajšanje…………je prišla lahkotnost……….takrat sem prvič začutila tistega notranjega ,,otroka,, …….takrat sem prvič začutila, da imam srce
za zunanjega opazovalca je to moralo izgledat tako, da se mi je zmešalo………in od takrat je vse drugač……..
snowcat
snowcat :) wrote: Ok, če malo poenostavim….
Sem v situaciji
začutim jezo
jasno prvo pomislim
,,k…rc, ga gleda,, (primer)
namesto, da izrečem
,,k…. te gleda,, (primer)
globoko vdahnem izdahnem
poiščem resnični vzrok za pojav emocije
,,saj mu nitreba, da mi torbico nosi !!!!,, (primer)
,, kaj misli, da sem jaz tako neumna ??,, (primer)
,, zakaj mi je tako pomembno, da se strinja s mano ??,, (primer)
,, saj resno, ne vem kaj naj bi zdaj naredila, počutim se brezmočno,, (primer)Toraj kot je rekel Ozzie, jeza je trenutno čustvo ki se pojavi, otalo pa je zgodba ki jo nato ustvarjaš okrog tega.. In zgodba, ki bi jo rada zgoraj naredila je pač nekaj okrog tega..
Vbistvu pa gre tu zgoraj predvsem za eno drugo zgodbo, da osebe niso izpolnile tvojih pričakovanj, (zgodb, ki si si jih spletla za svojo prihodnost)..
Toraj ne gre za jezo sploh tukaj, gre bolj za to, da si ujeta v pričakovanja in da vbistvu želiš da je točno tako kot si si zamislila, da želiš da so drugi zato drugačni kot so, da bi se skladali s tvojo mentalno vizijo … to pa sploh ni tema o jezi..
Toraj nekako imaš izdelano celotno zgodbo kako bi vse moralo biti, toraj nisi enostavno in preprosto odprta za življenje, dejansko življenje ki se ti dogaja ves čas ocenjuješ skozi sito ujemanja z tvojo sliko ”kako bi moralo biti”. Najbolje pa je seveda, če si enostavno v trenutku in dopuščaš da je tako kot želi biti, in vse kar je tvoje delo v vsaki situaciji, da si zavesten in se zavestno odločaš kako želiš reagirati na zunanje dražljaje.. Gre pa tukaj predvsem za trening nenavezanosti na vse te razne fiksne ideje kako bi življenje moralo biti,.. Tudi če take ideje imaš, je fajn da nisi vpet v njih in tudi da svoje točke zavesti ne držiš v matematičnem primerjanju življenja, ki se od zunaj dogaja – z sliko ki si jo pričakuješ,.. Če imaš velike želje, kako bi življenje moralo biti in če ti je ta slika o prihodnosti zelo pomembna, da je točno tako in tako,.. potem je fajn iti v svojo preteklost in ozdraviti vsa razočaranja, ki so na eni točki bila (ponavadi v ranem otroštvu, seveda kasneje ponavljana in podoživljana skozi vse odnose z istom tipom razočaranj). Če teh čustvenih ran ni več, potem tudi te izrazite želje po fiksni sliki ni več,.. Slika ki se tako projicira v prihodnost je le to kar si pogrešal-a v preteklosti,..
Ko ozdraviš vse to, se nato uspeš bolj mehko in fluidno odpreti in prepuščati življenju.. In razčiščena stara čustva so vbistu pogoj, da se uspeš nato tudi prepuščati svojim Višjim vidikom sebe, da jim prepustiš da prevzamejo vodstvo v tvojem življenju,..snowcat :) wrote: ok in kaj zdaj ??
da spomnim
sem v konverzaciji s drugo osebo (recimo sodelavec ali mož ali otrok)
v konkretnem prostoru (recimo v službi ali v restauraciji ali v dnevni sobi)
v vsakem primeru pride do emocije – mogoče se bo spremenila iz jeze v jok ali obžalovanje ali sram ali pač….
kako naprej ??Toraj kako reagirati pred drugimi.. Ja če si ujeta v čustvo ki se ti pojavlja, je nabolje biti ”iskren do sebe” in jih brez blokad izražati.. Ampak jaz ne doživljam čustev več tako, da moram jih ves čas silno izražati, da sem iskren do njih, jaz jih le občutim, jih zavestno opazujem in jim dovoljujem da so v meni svobodne, da se v vsej moči pojavijo (ustvarijo vso zgodbo ali scenarij, ki ga želijo) jaz se usedem in pogledam ves ta scenarij in je to to; torej da prosto pridejo in prosto gredo naprej,.. (večina ljudi se dobrih čustev oklepa in jim ne dovoli oditi, slabih se pa otepa in jim ne dovoli da bi se pojavila, oba načina pa ustvarjata blokade v toku čustvene energije skozi osebo)
Toraj nisem jaz v svojem čustvu, ampak čustva se le pojavijo (v mojem bitju) in stečejo skozi mene.. Ti pa vidim da skozi opisuješ iz pozicije da si ti čustvo, da zelo intenzivno živiš to čustvo, oziroma v večih primerih to intenzivnost opisuješ tako, da se čuti da tvoje čustvo dejansko živi tebe.. (namesto obratno – ti njega..) Ne vem kaj boš naredila v takih primerih..
Vbistvu je vseeno kaj boš naredila.. Pač le odreagiraš, saj čustvo vedno zna odreagirati, tu ni potreben nek plan..snowcat :) wrote: Kje pa je meja med sproščanjem in zadrževanjem s podoživljanjem jeze s namenom iskanja vzroka ??
Jeza je destruktivna energija, o tem ni dvoma.
Destruktivna energija pa povzroči bolezenJaz jeze ne dojemam kot destruktivno energijo.. Dojemam jo le kot energijo.. Saj je le en izrazni tip čustvene energije. Paralela jezi je recimo žalost.. Nekako sta to dva srani enega in istega kovanca, ali dva vidika iste energije v polarnosti levo in desno.. Energija pač je, predznaki so nepomembni, pomebno je recimo vibracija energije,.. In vibracijsko jeza in žalost vibrirata na isti ravni, le kontra pol ene in iste energije izražata – tako pač je v svetu dualnosti.. Če si žalosten je zdravo jokati; če si jezen ja zdravo se razjeziti in vse to ”izbruhati” in izraziti.. spremljaj kako izražam doživljajskost: ti si jezna, ti si žalosten, toraj ti si to čustvo.. Ti toraj nisi zavest, ti nisi os sveta, ti nisi notranji opazovalec; vse te božanske pozicije toraj ti takrat NISI in jih ne utelešaš, ker si trenutno le to čustvo, ki je za tebe v teh primerih tako ”močno” da te posrka.. Tu sem zdaj opisoval nivoje doživljanja, nekateri bi rekli tudi različne dimenzije, skozi katere se lahko premikaš in v vsaki boš drugače doživel eno in isto stvar (v tem primeru čustvo).. Toraj ne govorim, da je destruktivno biti posrkan v čustvo, govorim le da je to pač ena raven kako lahko doživiš čustvo, obstaja pa še mnogo drugih,.. In ravni doživljanja same po sebi niso destruktivne,..
Destruktivne stvari so nekaj druga.. recimo če si že od malega zablokiran, da jeze ne smeš izražati in vso življenje to energijo nekje tiščiš dol (ni nujno da se tega sploh zavedaš..) Ali se ne jokaš, ker se to ne sme, ker te mora biti sram..
Tukaj pa z konstantnim blokiranjem zdrave jeze nastajajo zastarele gmote in ko se te gmote sprožijo je to vedno v obliki BESa! Toraj zdrava jeza, ki jo blokiraš se oblikuje v bes! Ali zastala jeza je BES!
Toraj edin destruktiven pristop do čustev je, da jih nekaj blokira, to zastajanje toka je edino kar bi lahko imenovali destruktivno,..
Že recimo če jezo dojemaš kot destruktivno čustvo je jasno, da s tem čustvom nimaš razčiščeno in da je toraj tudi samoumevno, da ti to čustvo še zlepa ne bo dalo miru in ti bo tako dolgo butalo ven v raznih nezaželjenih oblikah, da ti bo tudi skozi svoje pojavljanje pomagalo razrešiti vse predsodke in vse ostalo kar imaš z jezo še pač za razčistiti..Ceres wrote: Jeza se mi zdi še okej… bolje kot užaljenost, zagrenjenost, občutek žrtve…. to so vse možne reakcije na to, da ne kdo drug ne dela v skladu s pričakovanji. Oz. drugače: so čutvena stanja, ko se moraš šele naučit čutit jezo in ko jo, si na konju.
Jeza vbistvu ni vedno le ”jeza”.. Če si kot otrok zelo ranjen in če ti ta šibkost ni več všeč, si lahko z jezo pomagaš da se recimo počutiš ”močan”, toraj nevede prevzameš(posnemaš) delovanje tistega, ki te je najbolj ranil, zato ker ne želiš biti več ranjen in jeza ti daje iluzijo moči (ker te je taka oseba enkrat nadvladala).. Za jezo se mnogokrat skriva tudi potlačena žalost, ki se ji ne pusti na površje in jeza vedno skoči pred njo, da te ”zaščiti”, da žalosti ne bi nikdar več čutil (ker je to tebi enostavno pregrozno),.. Ali lahko imaš recimo dovolj vloge igranja žrtve in želiš biti ”močan” in biti bolj trden, tako si z jezo recimo lahko pomagaš da spremeniš pozicijo svoje osebnostne igre(vloge),.. V vseh teh primerih, ko želiš menjati vlogo, ka
terekoli oblike /ubogega ranjenega jaza/ je jeza lahko zelo priročna pomagalka, za drugačno izkušnjo, ampak še vedno na isti osebnostni ravni – toraj na isti horizontali (dimenziji),..
glas2014-07-29 23:12:59
“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.