Strast

[ozelot]

Ma nevem če je bil v samopozabi ker sem ga opomnil na njegovo vedenje in je rekel: “ma, če je dober” in predel naprej in svetil z očmi.

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[tadej pretner]

snowcat :) wrote:
2/ Zdaj in tukaj s zavedanjem (jasno, drugače ne bi mogel biti ZDAJ in TUKAJ) ni užitka ??

snowcat

Vprašanje je namenjeno glasu, a dovoli, da odgovorim jaz, saj sem podobne dileme videl že v čuveni temi o ponižnosti.

Eden od principov duhovne rasti je tudi pomik naše čustvene zaznave iz druge v četrto čakro. Na ravni druge čakre potrebujemo za čustvene odzive zunanjo stimulacijo, ki pa se dogaja predvsem na osnovi naučenega, naših predstav o sebi in trudu, da te predstave, predvsem navzven, upravičimo. Programirani smo glede vsega, celo glede tega, kaj ljubezen je in kaj ni. Na zunanje dražljaje odzivamo prek teh filtrov, ki niso nič drugega, kot segment lažnega jaza tovrstni odzivi pa so tudi pokazatelj notranjega neravnotežja. Da na tej ravni sploh lahko razumemo/dojamemo kvaliteto ljubezni (oziroma tistega, kar mislimo, da ljubezen je), moramo poznati tudi njen nasprotni pol.

Če/ko dosežeš notranje ravnotežje, ne rabiš nikogar, da bi izkusil ljubezen. To je stanje zavesti, ki prihaja iz nas in ni vezana. Do interakcije z drugimi seveda prihaja, a je povsem drugačna – intimna in nevezana. Štos je v tem, da ljubezen na ravni druge čakre običajno sploh ni intimna, ampak se dogaja v veliki meri med predstavo o sebi in predstavo o drugem(ljubljenem) človeku. Če nista skupaj in te recimo “ljubljena” oseba kake dva dni ne pokliče, avtomatično misliš, da je morda narobe, da te ne ljubi več ipd. Na ravni četrte čakre pa je ljubezen večdimenzijska in edino na tej ravni vzdrži njena definicija, ki pravi: “Ljubezen je težnja za zedinjenjem na vseh ravneh”. Ni vezana na prisotnost – povezanost ohranjaš tudi ob ločenosti.

Ne vem zakaj nekateri mislijo(te), da takrat, ko si v relativni praznini ni čustvenih odzivov. Seveda so, a so neposredni, osvobojeni fitrov, potrebe po branjenju samopodobe …

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[Robert Zupančič]

tadej pretner wrote: Ne vem zakaj nekateri mislijo(te), da takrat, ko si v relativni praznini ni čustvenih odzivov. Seveda so, a so neposredni, osvobojeni fitrov, potrebe po branjenju samopodobe …

Čustveni odziv v stanju praznine pa je lahko tudi NEVTRALEN, še posebej v primeru, ko se želiš znebiti nekega nekoristnega reaktivnega čustva, npr. žalosti. Ko se ti npr. zgodi nekaj hudega, pač ne moreš biti vesel, namesto, da bi se utapljal v žalosti in “komiral”, pa si lahko čustveno NEVTRALEN oz. se v praznini premakneš v nekakšen čustveni “prosti tek”… V takšnem stanju lahko tudi sprocesiraš ujeto čustveno energijo žalosti in se je dejansko znebiš.

ROBERT ZUPANČIČ

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

Robert Zupančič wrote:

tadej pretner je napisal/a:

Ne vem zakaj nekateri mislijo(te), da takrat, ko si v relativni praznini ni čustvenih odzivov. Seveda so, a so neposredni, osvobojeni fitrov, potrebe po branjenju samopodobe …

Čustveni odziv v stanju praznine pa je lahko tudi NEVTRALEN, še posebej v primeru, ko se želiš znebiti nekega nekoristnega reaktivnega čustva, npr. žalosti. Ko se ti npr. zgodi nekaj hudega, pač ne moreš biti vesel, namesto, da bi se utapljal v žalosti in “komiral”, pa si lahko čustveno NEVTRALEN oz. se v praznini premakneš v nekakšen čustveni “prosti tek”… V takšnem stanju lahko tudi sprocesiraš ujeto čustveno energijo žalosti in se je dejansko znebiš.

ROBERT ZUPANČIČ

Nevtralen navzven. Štos je v tem, da lahko takrat, ko si “prisoten”, čustveni odziv, do kakršnega v prvi fazi na reaktivni ravni še vedno prihaja, opazuješ oziroma od njega ločiš svojo bit, tako da te ne posrka.

In če ga znaš do konca izopazovati, ga naslednjič v podobni situaciji dejansko več ni.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[glas]

snowcat :) wrote:
Glas…dve vprašanja:
1/ to ti veš ali smatraš ali domnevaš ali ti je kdo povedal ali si kje prebral ali kaj ??

O temu kaj sem zgoraj napisal, tako to jaz doživljam in ti sem govoril iz prve roke.. Prebral sem mnogo v življenju, ampak resnico mi vedno določa osebna izkušnja..

snowcat :) wrote:
2/ Zdaj in tukaj s zavedanjem (jasno, drugače ne bi mogel biti ZDAJ in TUKAJ) ni užitka ??

Ni nujno da ni ”užitka”, gre le za to da se užitek spremeni.. Ko odrasteš si ponavadi določen (definiran) z vsemi živimi naučenimi prevzetimi lastnotmi, nekaj ti godi, nekaj ti diši, nekaj ti je slastno drugo spet ne.. In ko ”uživaš” iz tega stanja zavesti, le ponavljaš spomin, ki ti ga aktivira nek okus v ustih in ti recimo zelo ”godi” in ti ob neki hrani ki v njej ”uživaš” izkušaš svojo čustveno , ki je vbistvu čustvo, ki ti je nudilo ugodje v otroštvu ob tej hrani.. In to je vbistvu da izkušaš užitke in vse ostale čutne zadeve le v navezavi na preteklost.. In na ta način lahko to izkušaš, le če si izven trenutka SEDAJ. Če se prepustiš globoko v trenutek SEDAJ, takrat bo izkušnja drugačna..
Naredi poizkus: daj si na krožnik nekaj takega kaj ti daje efekt, ki ga je opisal Ozelot zgoraj, nato pa preden se zaženeš (torej preden te posrka ponavljanje iste zaznave iz preteklosti) se spravi pred prvim grižljajem v bolj ali manj meditativno stanje ali stanje prisotnosti (recimi lahko le par minut zavestno opazuješ svoj vpoln vdih in izdih z zaprtimi očmi), nato pa iz tega stanja počasi zagrizi v prvi grižljaj in nato le nadaljuj in sedaj zavestno opazuj grizljanje in goltanje, vsako senzacijo, ki jo doživljaš.. začuti kako z zobmi greš skozi hrano ko jo ugrizneš, nato kako se vali med zobmi in jezikom, zavestno opazuj senzacije, točno kake električne signale ti sproža hrana na brbončicah, opazuj kdaj pogoltneš del vsebine v ustih in kako se to čuti itd itd in tako poskušal čimbolj zavestno doživeti VSE telesne zaznave ki se dogajajo ob procesu ko to použivaš.. Če čutiš telesno ugodje, ga poizkusi čimbolj definirat (toraj realno doživeti), kje čutiš, kako čutiš in kje točno se aktivirajo senzacije, ki ti ”godijo”.
Če ti to uspe, boš prvič v življenju dejansko doživela pristno izkušnjo svojega obroka.. brez primesi in vsebin iz preteklosti.. Te vsebine pa so čustveni balast, ki ga nosimo in ga vzdžujemo v obliki (ugodij ali neugodij) in le te ”čutimo” ob določenih telesnih senzacijah in hrana okus, zvok, hladno/toplo, so le aktivatorji teh čustenih vsebin..
Podobno kot z ”pozitivno” izkušnjo, lahko narediš tudi z ”negativno” izkušnjo.. Izpostavi se mrazu in ko dobiš občutek da ti postaja ”hladno” se le poglobi, kja hladno sploh je ??? Pusti da telo drsi v hladnost in naj se podhlaja, ti pa dejansko zavestno izkušaj to kar je tako ”neprijetno hladno” res tako kot si mislila.. Poglobi se kaj čutiš ob tem ko ti mraz leze v telo in ga zaobjema.. Poizkusi če je to res neprijetno?! Zaznavaj ”hlad” v nožnih prstih, in kako ti hlad počasi od udov leze v telo.. Ko čutiš ”hlad” poizkusi iti še malo globje v ”hlad” in ga res čuti.. Čizila boš dejansko svoje telo svoje prste na nogah, ki ti dajejo nek signal, utripajoči signal, navzgor proti telesu..
Hlad se bo spremenil, nastala bo čisto nova izkušnja.. poizkusi.. Če ti uspe boš prvič v življenju začila hlad!
Jaz sem se s temi foricami igral leta, ko sem dejansko prenesel meditativna stanja v življenje vsakdana, in sem se odločil, da ne bom ”meditiral” ampak, da bom živel iz tega ”stanja”.. To delaš kak mesec in življenje postane tvoja ”meditacija”.. Kar pomeni, da živiš v sedanjem trenutku v vsaki izkušnji, ki jo čutiš v življenju.. Ni pa lahko opuščati starih vzorcev, na vsakem koraku te namreč želijo nazaj posrkati, nazaj v ponavljanje poznane stare izkušnje.. glas2014-01-18 08:55:17

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

[Avtor]

Prispevki