strah / kolektivni strahovi
- This topic has 45 odgovorov, 11 glasov, and was last updated 4 years, 8 months nazaj by
.
-
AVATAR wrote: OK
Evo Avy, po štirih letih in pol, končno odgovor.
Ko govorimo o nameri, jo ponavadi avtomatično povezujemo z razmišljanjem. Ampak ko deluješ iz praznine, razmišljanja pravzaprav sploh ni, ampak se stvari samo dogajajo. Kje je zdaj namera?
Gotovo veš, da je vsaka čakra povezana z določenim psihološkim področjem. To, v kakšni meri smo na področju, ki se nanaša na posamezno čakro naštelani, se ne odraža le na naši energiji, ampak tudi na “odprtosti duha”. Če si razštelan, dobivaš prek čaker skromno količino energije tudi v informacijskem smislu in zato ves čas deluješ/razmišljaš v nekih ozkih okvirih – skratka, ves čas rolaš iste štose. Obstaja pa droben trik, kako do sveže energije takoj, tudi če so čakre razmeroma zaprte – prek hare. Zato imajo npr. v japonski tradiciji zavestnost ves čas v hari in skoznjo dihajo.
Ko se ti naredi v lajfu kakšna pizdarija, dihaš pa “normalno”, si po pitanju rešitve te pizdarije odvisen izključno od znanja, ki ga imaš. Ampak pizdarije pogostokrat na ta način trajno ne rešiš, saj je že Einstein rekel, da te stanje zavesti, ki te je pripeljalo v govno, iz govna ne more potegniti. In to, da začnemo razmišljati v znanih okvirih, je v nas zelo globoko zakoreninjeno. Naredi droben poskus:
– ko se ti bo naslednjič “zgodila” kakšna pizdarija, ne razmišljaj, kako bi jo rešil, kdo je zanjo kriv ipd., ampak pojdi z zavestnostjo v haro in dihaj skoznjo. Na svoje veliko presenečenje boš opazil, da se bo problem ali sam rešil, boš dobil rešilni preblisk, ali pa boš preprosto naredil nekaj, kar se bo kasneje pokazalo kot rešitev.
Evo, tako deluje namera iz praznine – nekako se preliva v spontanost.
tadej pretner wrote:
OK
Evo Avy, po štirih letih in pol, končno odgovor.
Ko govorimo o nameri, jo ponavadi avtomatično povezujemo z razmišljanjem. Ampak ko deluješ iz praznine, razmišljanja pravzaprav sploh ni, ampak se stvari samo dogajajo. Kje je zdaj namera?
Gotovo veš, da je vsaka čakra povezana z določenim psihološkim področjem. To, v kakšni meri smo na področju, ki se nanaša na posamezno čakro naštelani, se ne odraža le na naši energiji, ampak tudi na “odprtosti duha”. Če si razštelan, dobivaš prek čaker skromno količino energije tudi v informacijskem smislu in zato ves čas deluješ/razmišljaš v nekih ozkih okvirih – skratka, ves čas rolaš iste štose. Obstaja pa droben trik, kako do sveže energije takoj, tudi če so čakre razmeroma zaprte – prek hare. Zato imajo npr. v japonski tradiciji zavestnost ves čas v hari in skoznjo dihajo.
Ko se ti naredi v lajfu kakšna pizdarija, dihaš pa “normalno”, si po pitanju rešitve te pizdarije odvisen izključno od znanja, ki ga imaš. Ampak pizdarije pogostokrat na ta način trajno ne rešiš, saj je že Einstein rekel, da te stanje zavesti, ki te je pripeljalo v govno, iz govna ne more potegniti. In to, da začnemo razmišljati v znanih okvirih, je v nas zelo globoko zakoreninjeno. Naredi droben poskus:
– ko se ti bo naslednjič “zgodila” kakšna pizdarija, ne razmišljaj, kako bi jo rešil, kdo je zanjo kriv ipd., ampak pojdi z zavestnostjo v haro in dihaj skoznjo. Na svoje veliko presenečenje boš opazil, da se bo problem ali sam rešil, boš dobil rešilni preblisk, ali pa boš preprosto naredil nekaj, kar se bo kasneje pokazalo kot rešitev.
Evo, tako deluje namera iz praznine – nekako se preliva v spontanost.
Tadej, kako se pa diha ‘skozi haro’?tadej pretner wrote:
OK
Evo Avy, po štirih letih in pol, končno odgovor.
Ko govorimo o nameri, jo ponavadi avtomatično povezujemo z razmišljanjem. Ampak ko deluješ iz praznine, razmišljanja pravzaprav sploh ni, ampak se stvari samo dogajajo. Kje je zdaj namera?
Gotovo veš, da je vsaka čakra povezana z določenim psihološkim področjem. To, v kakšni meri smo na področju, ki se nanaša na posamezno čakro naštelani, se ne odraža le na naši energiji, ampak tudi na “odprtosti duha”. Če si razštelan, dobivaš prek čaker skromno količino energije tudi v informacijskem smislu in zato ves čas deluješ/razmišljaš v nekih ozkih okvirih – skratka, ves čas rolaš iste štose. Obstaja pa droben trik, kako do sveže energije takoj, tudi če so čakre razmeroma zaprte – prek hare. Zato imajo npr. v japonski tradiciji zavestnost ves čas v hari in skoznjo dihajo.
Ko se ti naredi v lajfu kakšna pizdarija, dihaš pa “normalno”, si po pitanju rešitve te pizdarije odvisen izključno od znanja, ki ga imaš. Ampak pizdarije pogostokrat na ta način trajno ne rešiš, saj je že Einstein rekel, da te stanje zavesti, ki te je pripeljalo v govno, iz govna ne more potegniti. In to, da začnemo razmišljati v znanih okvirih, je v nas zelo globoko zakoreninjeno. Naredi droben poskus:
– ko se ti bo naslednjič “zgodila” kakšna pizdarija, ne razmišljaj, kako bi jo rešil, kdo je zanjo kriv ipd., ampak pojdi z zavestnostjo v haro in dihaj skoznjo. Na svoje veliko presenečenje boš opazil, da se bo problem ali sam rešil, boš dobil rešilni preblisk, ali pa boš preprosto naredil nekaj, kar se bo kasneje pokazalo kot rešitev.
Evo, tako deluje namera iz praznine – nekako se preliva v spontanost.
Od kadar sem se ,,odločila,, da imam možgane v trebuhu in nekako ,,diham skozi haro,, mi glava ne bere. Kot da bi se veriga logike in pogojenosti pretrgala. Sem šla na eno predavanje in ugotovila, da moram pisati vsako besedo, da nekako ne morem slediti na ,,moj klasičen, poznan način,, Resno fascinantna zadeva, edino ta občutek da svet gledam in slišim, kot da bi bila pod vodo. je res čuden.
snowcat
tadej pretner wrote:
OK
Evo Avy, po štirih letih in pol, končno odgovor.
Ko govorimo o nameri, jo ponavadi avtomatično povezujemo z razmišljanjem. Ampak ko deluješ iz praznine, razmišljanja pravzaprav sploh ni, ampak se stvari samo dogajajo. Kje je zdaj namera?
Gotovo veš, da je vsaka čakra povezana z določenim psihološkim področjem. To, v kakšni meri smo na področju, ki se nanaša na posamezno čakro naštelani, se ne odraža le na naši energiji, ampak tudi na “odprtosti duha”. Če si razštelan, dobivaš prek čaker skromno količino energije tudi v informacijskem smislu in zato ves čas deluješ/razmišljaš v nekih ozkih okvirih – skratka, ves čas rolaš iste štose. Obstaja pa droben trik, kako do sveže energije takoj, tudi če so čakre razmeroma zaprte – prek hare. Zato imajo npr. v japonski tradiciji zavestnost ves čas v hari in skoznjo dihajo.
Ko se ti naredi v lajfu kakšna pizdarija, dihaš pa “normalno”, si po pitanju rešitve te pizdarije odvisen izključno od znanja, ki ga imaš. Ampak pizdarije pogostokrat na ta način trajno ne rešiš, saj je že Einstein rekel, da te stanje zavesti, ki te je pripeljalo v govno, iz govna ne more potegniti. In to, da začnemo razmišljati v znanih okvirih, je v nas zelo globoko zakoreninjeno. Naredi droben poskus:
– ko se ti bo naslednjič “zgodila” kakšna pizdarija, ne razmišljaj, kako bi jo rešil, kdo je zanjo kriv ipd., ampak pojdi z zavestnostjo v haro in dihaj skoznjo. Na svoje veliko presenečenje boš opazil, da se bo problem ali sam rešil, boš dobil rešilni preblisk, ali pa boš preprosto naredil nekaj, kar se bo kasneje pokazalo kot rešitev.
Evo, tako deluje namera iz praznine – nekako se preliva v spontanost.
Neverjetno kako čas beži, štiri leta je že mimo…Ja, saj imaš prav, čeprav je osebna izkušnja tista, ki stvar realizira.Glava je ponavadi polna tesnobnih misli, takrat se je najbolje izklopiti.veliko ljudi se boji pajkov in kač …
zakaj se ljudje bojijo teh živali …kaj je v ozadju …pa ja, niso vsi gledali v otroštvi kakšen grozljivke o pajkih in kačah ..pa da to nosijo potem s sabo …in si jim je to tako v spomin vtisnilo?Je kaj globjega ..
?Pri ženskah je bolj pogost strah pred pajki ..no morda je pri moških tudi pa tega ne priznajo
O kačah se več govori ..o pajkih pa nič.strelka2014-07-11 11:21:21
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.