Strah in porod
Forum Duhovnost › Forumi › Zdravje in alternativna medicina › Strah in porod
- This topic has 23 odgovorov, 11 glasov, and was last updated 14 years, 10 months nazaj by Irena.
-
AvtorPrispevki
-
4. 1. 2010 ob 22:02 #357tissaParticipant
Hoj loonanai,
v bistvu mislm, da ti ne bom povedala nič novega kar že mogoče ne bi vedela. Moja prijateljica, ki je babca, pravi da nasploh priporočajo, da se čim bolj koncentriraš v telo, ker s tem odmisliš marsikaj nepotrebnega, porod poteka tako tudi bistveno bolj sproščeno…. Pa upam, da uživaš v tej fazi, ko sta še 2 v 1 , saj ene ženske pravjo da ga ni boljšega občutka kot biti noseč, mislim da je enkrat Halle Berry rekla, da bi bila kar celo življenje noseča, ker je to tok dober filing."Kdor gleda navzven, sanja. Kdor gleda navznoter, se prebudi." Carl G. Jung
4. 1. 2010 ob 22:46 #361metuljčicaČlan5. 1. 2010 ob 9:48 #369loonanaiČlanJa, tissa, res je fenomenalen občutek tale nosečnost, ko se dete premika in kolca v trebuhu. Ko se zavedaš, da DAJEŠ življenje… In kljub temu, da sem že malo okorna, tega trebuha ne bi dala stran (no, čez dva meseca ga bom zamenjala za detece)… Edini križ je spanje, ker tega je pa zmeraj manj
Metuljčica, ti me kar poišči, ko boš rabila “zapiske”Upam, da se bo še našla kakšna porodna zgodbica, še od katere, ki jo je že dala skozi.5. 1. 2010 ob 10:41 #371ANAČlanmetuljčica wrote: Joj, na to temo je pa na maat forumu ena ženska (ne vem, če ni bila to Irena) napisala en tak čudovit prispevek…takrat sem si rekla, da si ga moram prav sprintat, če bom kdaj mama in bom tik pred porodom, ampak zdaj sem pa prepozna…mogoče ga bo pa še enkrat tukaj napisala….spomnim se, da je bilo nekaj z morjem in valovi…se mi zdi…
Mam jest sprintano
Še preden začnem ti nekaj še povem LOONANAI: Men verjem, ko boš čist na koncu, tm konec osmega, deveti mesec, boš kooomi čakal, da gre ven, pa ti bo čist vseen kako bo bolel, al pa nč bolele, sam da bo šel otrok že enkrat vn in bo trebuha konec. Tko je bilo pri meni. Do osmega meseca sem uživala, bolj se je bližal konec, težje sem prenašala tisti trebuh. Pa spala težko, pa vse živo mi je šlo na živce…Boš videla, čist ravno ti bo, sam da bo konc . Zdele se mi glih ne ljubi vse tisti pretipkat. Mal kasnej
Aha, vidim, da mi ne bo treba. Že imaš. No tole če boš uspela zrealizirat, bo kar fajn. Sej bistvo poroda je, da usmeriš misli nekam drugam. In bolj razmišljaš o drugih stvareh ( kolikor pač lahko ) manj boli. V tem je tudi poanta dihanja…. v glavnem, srečno punca
ANA2010-01-05 10:44:02
7. 1. 2010 ob 23:15 #448Lenca miČlanJaz sem se tudi v svoji nosečnosti vprašala – kako bo potekal porod, itd…. Pa sem se pogovarjala z babico od partnerja, ki je stara že 70 let in ob poslušanju njene zgodbe, kako je bilo takrat na vasi – brez babic, brez inštrumentov, same so rojevale, le voda in brisača je bilo v pomoč,… Takrat sem si rekla – če so one lahko bom pa tudi jaz.
Nakoncu je bilo tako, da sem svojo Lauro rodila v pičlih 3 urah (prvi otrok)
Če lahko izrazim svoje mnenje – najboljše je po naravni poti – tako vsaj veš da si rodila in ne štrikala nogavičk ob porodu
Aja, maska je pa zakon – te zadane kot bi skadila en joint sam po 15 sek učinek popusti8. 1. 2010 ob 13:23 #473loonanaiČlan14. 1. 2010 ob 14:08 #574roziČlanSem opravila dvakrat.
Sprejmi vse kar ti porod prinaša. Prepusti se, ker telo in bolečina dela zate in tvojega otroka. Bolečine “ni”, je samo krč telesa, ki pomaga otroku na svet. “Bolj ko boli” prej bosta odrešena oba. Ne boj se. Tam v porodni babice ali porodničar vedo, kako se tej stvari streže. Ti samo povej, kako se počutiš in ti bodo pomagali kolikor lahko, poslušaj njihova navodila in sodeluj, vedo kaj delajo in jim je cilj pomagati tebi in otroku. Moja babica je rekla: “rodiš se v tujih bolečinah in v svoji umreš”. Veš, da ko greš v porodno, ne greš na zabavo, ampak opravljaš največje delo svojega življenja, daješ življenje in dobivaš največji dar.Prepusti se trenutku, ne razmišljaj o bolečini, ker jo s tem samo potenciraš.Po mojem mnenju je največja zabloda nekaterih bodočih mamic, predstava o njihovem porodu (sede, leže….) Otrok in telo NE upoštevata tvojih želja, ampak se porod zgodi in ga mama ne more 100% nadzirat, kar pa je problem današnjih žensk, ker moramo imeti vse splanirano in pod nadzorom, potem pa poslušamo zgodbe o nesposobnih babicah. One so tam, da nam pomagajo in so v danem trenutku odgovorne za naše in življenje otroka, zato sodelujmo in nam bodo v pomoč.No če je kaj pomagalo.Rodila sem obakrat brez epiduralne in sem bila prerezana, pa bi šla raje še enkrat rodit kot pa k zobarju.Zato pogumno in vse dobro.rozi -
AvtorPrispevki
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.