Spoštovanje - Forum duhovnost

Participant

Zame
osebno je spoštovanje etična vrednota ,
da sprejemam človeka kot človeka , upoštevam njegove meje in ga jemljem takega
kot je .

Nekaj
iztočnic za filozofske tipe Big smile

Spoštovanje je ozir. Kadar kdo ravna iz
spoštovanja, se na nekoga ali na nekaj ozira, nekaj upošteva, to jemlje resno,
se je pripravljen po tem, kar spoštuje, ravnati itd. Bistvo čustva (občutka, fr
sentiment, ang. feeling) spoštovanja je v tem, da nekoga (očeta ali mater,
pametnejšega, delodajalca itd.) ali nekaj (idejo, institucijo itd.) cenimo. Na
tistega ali na tisto, kar spoštujemo, se a priori oziramo. To »oziranje na
nekaj«, to »ravnanje po nečem« je seveda pogojeno z lastno občutljivostjo in
dovzetnostjo. Ti dve lastnosti projiciramo kot vrednoto na tisto, kar spoštujemo.«

Pri »navadnem« spoštovanju gre v bistvu za minimalne standarde
medsebojnih odnosov. Beseda respect pride od latinske re-spicio (oziram se na
nekaj, gledam nazaj) in ima veliko pomenov, recimo v latinskem pregovoru
Quidquis agis, prudenter agas et respice finem: Karkoli že počneš, počni to
previdno in oziraj se na to, kako se bo stvar (lahko) končala! Gre za
upoštevanje nečesa ali nekoga in z drugimi besedami, da se ne ravnamo kot
neodvisna spremenljivka¹ v
situacijah, v katerih je normalno (racionalno!) upoštevati druge ljudi, njihove
možne reakcije itd.

Miselni ozir je obenem čustveni obzir – do tistega, kar nam je pri
srcu, do tistega, kar jemljemo resno, v luči tistega, kar bi radi dosegli in s
čimer se istovetimo. Treba je razumeti, da je čustvovalna duševna funkcija tako
racionalna kot miselna, le da se nanaša na sfero človeških odnosov.

Gre za čustveno inteligenco (čustveno zrelost) in tako imenovani
emocionalni IQ. V tem se ta spekter reakcij približuje pravi moralni presoji,
saj se v večini medosebnih situacij tisto, kar je racionalno, prekriva s tistim,
kar je prav.

Če človeka spoštujemo, se na njegovo mnenje
oziramo, čeprav ga morda – in v tem je stvar! – povsem ne dojamemo. To seveda
predpostavlja mero razumne skromnosti ter objektivne presoje o vrednosti lastne
sodbe.

Svoboda je pa kompleksen socialni proces, ki šele
z menjavo generacij prodre v kapilarno tkivo do osnovne celice družbe. Svoboda
je na koncu suvereno in zrelo stanje duha, ki izhaja iz globoko dane zavesti o
lastni vrednosti (samospoštovanje) in o vrednosti drugih (spoštovanje do
dostojanstva vsakega posameznika in do družbenih institucij).«

Tako bi mirno lahko rekli, da, pri nas zaradi
pomanjkanja samospoštovanja ni spoštovanja do drugih, ampak gre v bistvu za
agresivno izživljanje lastne negotovosti. Tako obstaja socialno-psihološki
kontekst, v katerem »enakost« ne pomeni »Tudi jaz sem ponosen in sem zato zmožen spoštovati tudi
druge! « – ampak pomeni »Vem, da sem nihče in nič. Če ti misliš, da si nekdo, Ti to
zavidam, še zlasti če imaš razloge, da misliš, da nekdo si. Zato te bom
poskusil ponižati.«

http://pamfil.si/prispevek/bostjan-m-zupancic-o-spostovanju/

Nadaljujem:

Spoštovanje in odgovornost sta temeljni
vrednoti, ki nas ju je učila mati že kot otroka. “Ne segaj odraslemu v
besedo, kadar govori. Ne odgovarjaj mi, jaz sem tvoja mati. Poslušaj, kar ti
govorim…” In tako nas je naučila, kako se spoštljivo obnašati. Nato
odrastemo in v življenju naletimo na ljudi, ki se z nami venomer prerekajo.
Seveda smo prepričani, da nas ne spoštujejo in ne cenijo našega mnenja. Pogosto
pa se izkaže prav nasprotno. Z nami se prerekajo prav zato, ker nas spoštujejo
in cenijo naše mnenje.

Stephen Haslam pojasnjuje, da vzroki, čemu se tako
pogosto zapletemo v nesporazume, izvirajo iz naše vzgoje.

http://www.pozitivke.net/article.php/20021211171738787

Torej kaj je za vas osebno spoštovanje?

Lepo je če deliš

The Secret Key is In You..!

Prima

Član

Meni se to ne zdi tako preprosto, saj Strelka ne bi odpirala teme, če bi
bilo vse tako samo po sebi umevno. Če sam spoštuješ, še ni rečeno, da to počnejo tudi drugi. Sploh pa ne vem, kaj imate s tem
pasuljem. Aja, od Ete pasulj je Prima. Tongue

Sem
v temi New Age napisala sledeče: Tisto, kar pogrešam pri ljudeh in se
je že zdavnaj izgubilo bodisi
zaradi strahu bodisi zaradi povampirjenosti, je integriteta, osnovana na
zaupanju in spoštovanju. S tem mislim na niz vrednot, ki se dejansko
živijo. Ne delaj drugim, kar ne želiš, da drugi delajo
tebi (za telebane: ne svinjaj po drugih in njihovi imovini). Se pa
strinjam, da je to razumljivo samo spoštljivemu in da je spoštljivost v
domeni čustvene (ali kakšne druge) inteligence. Občutek za druge, upoštevanje različnosti, srčna kultura.

Nespoštvanje je po moje rezultat izkrivljene samopodobe, večvrednostnega
kompleksa in logike, da je moj prav, edini prav. Na površju se to
ponavadi odrazi z nekimi agresivnimi izpadi in posiljevanjem ljudi z
lastnim mnenjem, dostikrat brez konkretnih argumentov, v backstageu pa je na lagerju en kup kompleksov in
strahov.
Asociacija na potrebo po uveljavljanju moči, biti pomemben, drugačen sistem vrednot …

Lepo je če deliš