Spanje
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › Spanje
- This topic has 40 odgovorov, 9 glasov, and was last updated 13 years, 9 months nazaj by Bojana.
-
AvtorPrispevki
-
4. 2. 2011 ob 19:30 #8689BojanaČlan4. 2. 2011 ob 21:33 #8691PrimaČlan
Izkušnja na temo spanje
Nekdo mi je ponoči stalno uletaval, tako da od spanja ni bilo kaj dosti. Čutila sem prisotnost, vendar si nisem znala pomagati. Občasno se mi je zdelo, da “stvor” lahko tudi voham. Neprespane noči sčasoma izčrpajo zaloge vitalne energije, zato je treba poiskati pomoč. Pretnerjev fantič mi je počistil prostor, nekaj ali nekoga odpeljal s seboj, ampak … osebek se je očitno navezal name. Hočem reči, da nekateri povsem zavestno uletavajo tja, kamor niso povabljeni, ker pač nekaj iščejo, najdejo, skratka obvladajo taka in drugačna potovanja. Sledil je niz dogodkov, ki mi je (upam) prinesel dokončno rešitev. Moram priznati, da sem slutila, kdo je, vendar sem se do konca slepila, da to ni to, ker … sva sicer v življenju padla skupaj kot ata na mamo, kar se določenih stvari tiče. Začela sem ga zavestno kenslati in mu pošiljati veliko dozo iskrene ljubezni. Ko enkrat prideš do te faze, se zadeva začne dokaj hitro reševati. Ura je bila tam nekje na pol tretjo, ko je uletel, tako kot ponavadi. Videla sem obraz, slišala glas, poskušal me je zvezati, podjarmiti. Bila sem popolnoma paralizirana, premakniti se nisem uspela niti za milimeter. Vedela sem samo to, da ne smem popustiti, tj. ohraniti trezno glavo, prositi Boga naj nepovabljeni odide in mu poslati dodatno dozo ljubavi. Odšel je in se do danes ni vrnil. V enem naslednjih dni, ga imam namen poklicati in mu postaviti par karmičnih vprašanj. Glede na to, da velja za fejst kaliber, mi bo verjetno znal odgovoriti.
Šit hepens. Končno se bom morala začeti poslušati. Intuicija dela 100/h.
Če to ni nekaj za psihiatre?5. 2. 2011 ob 7:44 #8694AVATARČlan5. 2. 2011 ob 8:45 #8695PrimaČlan5. 2. 2011 ob 9:16 #8696AVATARČlanVem ja.
V bistvu nikoli ne izgineš…ampak kot veliko obiskovalk…čmuriš v ozadju….Sicer pa ti skrivalnice grejo dobro od rok.
Osamljenost je mučna zadeva…veliko ljudi trpi zaradi osamljenosti…na vse možne načine skušajo pobegniti…tudi tako…da si skreirajo nočne obiskovalce…ki potem šlatajo speče ženske.
Tip ženske, ki podnevi nosi masko in igra vlogo, ki ji ne ustreza…ponoči to masko in vlogo odvrže in se zave svoje osamljenosti ter neizražene ljubezni…po kateri hrepeni.
Ja, noč ima svojo moč…osvobojena ženskost…se pod okriljem noči…lahko sprosti in zaželi moškega obiskovalca…ki bi jo ljubkoval in zadovoljeval…in hkrati lahko izkazuje svojo ljubezen do njega…Biti zvezana je tudi neizražena želja-potreba-fetiš…v stilu…zvezati umetno možačo…da se lahko ženska svobodno preda moškemu ljubimcu.
Vidiš, ni ti treba k psihiatru
5. 2. 2011 ob 12:04 #8697PrimaČlanVidim, da si me pogrešal.
Glede na to, da ob sobotah zjutraj vse drvi na plac po solato, midva pa se v veliko veselje beročih (iz ozadja) svaljkava po nekem forumu, se mi zdi, da sva oba malo osamljena. Verjetno drug drugemu nastavlajva ogledalo, bi rekel kakšen pametnjakovič.Še vedno sem mnenja, da bi se moral lotiti moške verzije o zamenjavi razsvetljenja za vibrator.
Super interpretacija. Veliko žmohta. Mi je všeč. Mogoče bi morala obiskovalca vpeti v širši kontekst, da ne bi izpadlo vse skupaj tako seksualno naravnano. Seksualni pridih ima lahko post pred mojim, če tako vidiš in razumeš. Ni pa nujno. Vsak ima svojo sliko realnosti. Zgoraj omenjeni model, bi v tem primeru postregel z razlago, da resnica pride skozi izkustvo.Če se prav spomnim, sem omenjala karmične zadeve. Možakar zbira ovčice, kar pa Prima (prva) noče biti. Trčil je ego ob ego oz. oba sva iz zgodbe “Grem tja, kjer je vse po moje”. To se je simbolično odrazilo skozi fetiš “biti zvezana” (vleče na tandem Stone&Douglas).
Čmurenje v ozadju mi tudi nekako ne leži. Se vedno malo ven mečem, vsaj takrat, ko imam čas. 24 urne prisotnosti na forumu si pa žal ne morem privoščiti. Mi življenje tega ne dopušča.
5. 2. 2011 ob 15:24 #8698BojanaČlanNe, ne, Prima, nikakor niso to stvari za psihiatra. Gre za tako imenovane Inkube ( demonske ljubimce ) Večina žrtev tega pojava ne pozna, tako da ga niti ne more imenovati. Žrtve smo povečini ženske, morda bi bilo to moč pojasniti z dejstvom, da ženske lažje govorimo o takih intimnih težavah. Na začetku me je bilo zelo strah. Najprej sem čutila močan pritisk na posteljo, potem pa popolno paraliziranost. Kričati nisem mogla. Nekajkrat sem doživela spolni odnos – proti svoji volji. Možno je, da so nekateri ljudje prisiljeni delovati kot neke vrste posredniki in dovoliti breztelesnim bitjem, da udejanjajo iz posmrtnega življenja.
-
AvtorPrispevki
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.