Socialna zrelost
- This topic has 3 odgovori, 2 glasova, and was last updated 9 years, 1 months nazaj by
.
-
Zdravo, premišljujem o čustveni zrelosti in mi je na misel prišla z njo povezana socialna zrelost
.V moderni družbi praznujemo fizično rojstvo. Stara plemena pa so praznovala tudi t.i. socialno rojstvo. Iniciacijo v odraslost.Obredi so sestavljeni od ločitve – odhod dečka (v preizkušnjo), tranzicijo (prestati preizkušnjo) in sprejem moža (nazaj v skupnost). Fantje so z obredom prevzeli odgovornost za svoje življenje, skupnost pa ga je potem obravnavala kot odraslega. Niti na misel ženski – ne materi ne ženi – ni smelo priti, da bi do njega imele “materinski odnos”.V moderni družbi pa zelo pogosto matere ne “spustijo” sinov, žene pa skrbijo še vedno, “če je vzel šal”, ker je zunaj mrzlo….Takšen “odrasli fant” za težave v življenju praviloma išče vzroke za le-te zunaj sebe. Velja obratno isto tudi za dekleta. V moderni družbi proces prevzemanja odgovornosti za svoje življenje poteka dolgotrajno, stara ljudstva pa so znala naresti “carski rez” ; socialno rojstvo.IrenaIrena wrote:
<div style=”line-height: 16.8px;”>Zdravo, premišljujem o čustveni zrelosti in mi je na misel prišla z njo povezana socialna zrelost.<div style=”line-height: 16.8px;”>
<div style=”line-height: 16.8px;”>V moderni družbi praznujemo fizično rojstvo. Stara plemena pa so praznovala tudi t.i. socialno rojstvo. Iniciacijo v odraslost. <div style=”line-height: 16.8px;”>
<div style=”line-height: 16.8px;”>Obredi so sestavljeni od ločitve – odhod dečka (v preizkušnjo), tranzicijo (prestati preizkušnjo) in sprejem moža (nazaj v skupnost). <span style=”line-height: 1.4;”>Fantje so z obredom prevzeli </span><i style=”line-height: 1.4;”>odgovornost <span style=”line-height: 1.4;”>za svoje življenje, skupnost pa ga je potem </span><i style=”line-height: 1.4;”>obravnavala <span style=”line-height: 1.4;”>kot odraslega. Niti na misel ženski – ne materi ne ženi – ni smelo priti, da bi do njega imele “materinski odnos”.</span><div style=”line-height: 16.8px;”><span style=”line-height: 1.4;”>
</span><div style=”line-height: 16.8px;”><span style=”line-height: 1.4;”>V moderni družbi pa zelo pogosto matere ne “spustijo” sinov, žene pa skrbijo še vedno, “če je vzel šal”, ker je zunaj mrzlo…. </span><div style=”line-height: 16.8px;”><span style=”line-height: 1.4;”>
</span><div style=”line-height: 16.8px;”><span style=”line-height: 1.4;”>Takšen “odrasli fant” za težave v življenju praviloma išče vzroke za le-te zunaj sebe. Velja obratno isto tudi za dekleta. V moderni družbi proces prevzemanja odgovornosti za svoje življenje poteka dolgotrajno, stara ljudstva pa so znala naresti “carski rez” ; socialno rojstvo.</span><div style=”line-height: 16.8px;”><span style=”line-height: 1.4;”>
</span><div style=”line-height: 16.8px;”><span style=”line-height: 1.4;”>Irena</span><div style=”line-height: 16.8px;”><span style=”line-height: 1.4;”>
</span><div style=”line-height: 16.8px;”><span style=”line-height: 1.4;”>
</span>Irena, to govoriš iz lastne izkušnje kot ženska ki ne more dobiti deca ali mama, ki ima takega sina ali oboje skupaj ? Ali niti eno niti drugo in samo blebetaš ?
snowcat
Irena wrote: Ne blebetam
Sin je “iniciran” bil, ko je bil čas za to. Partner pa je prehodil doooolgo pot …. ga je iniciral “Abraham”
…….,,Parental anxiety about children’s well-being is not a new development, but parents’ concerns have taken dramatically different forms over time. Until the mid-nineteenth century, parents were primarily concerned about their children’s health, religious piety, and moral development. In the late nineteenth century, parents became increasingly attentive to their children’s emotional and psychological well-being, and during the twentieth century, parental anxieties dwelt on children’s personality development, gender identity, and their ability to interact with peers. Today, much more than in the past, guilt-ridden, uncertain parents worry that their children not suffer from boredom, low self-esteem, or excessive school pressures.,,
,,The basic assumptions that underlie parenting are cultural constructs that arise at particular points in history. Parenting has evolved through a series of successive and overlap-ping phases, from a seventeenth-century view of children as “adults-in-training” to the early-nineteenth-century emphasis on character formation; the late-nineteenth century notion of SCIENTIFIC CHILD REARING, stressing regularity and systematization; the mid-twentieth-century focus on fulfilling children’s emotional and psychological needs; and the late-twentieth-century stress on maximizing children’s intellectual and social development.,,…….
Obstajajo tudi drugi viri, kjer omenjajo ,,odnos/nič odnosa,, do same vrednote življenja otroka in razloge za to (ni branje za nežno srce). Vsakič kadar beremo kakšne preglede, je potrebno se vprašati ,,o koliko procentih družbe se tu govori ?,, Vezano na zgodovino vzgoje ali sploh odnosa do vzgoje, če pogledamo danes zdaj in tukaj, sploh ni pomembno. Vsak posameznik rešuje svoje situacije sam in na podlagi svojih lastnih izkušenj in modelov, ki nosi znoter sebe. Ima pa ,,družbo,, ki se imenuje zavest (ali če kdo želi ,,notranji opazovalec,,) , ki omogoča marsikaj. Od kadar imam sina razumem nastanku izrazov ,,zombi, okužba, …,, Vsakem primeru sklicevanje na indijane je isto, kod da bi danes človek se skliceval na šimpanza….
Brat Camp oddaja na OTO trenutno teče že 5ta serija je o tem, kaj se zgodi s otokom kadar je v naravi po indijansko, vse lepo in prav. Zakaj pa je moral iti tam na prvem mestu ? Po moje ni velike razlike škodljivosti vzgoje par sto let nazaj in danes. Otroci so zmeraj bili ogrožena vrsta. Zakaj ? HM, to je zanimivo vprašanje.
Lepo, da je bil sin inciiran ?
Upaj, da je bil še kdo, drugače bo na tej piramidi na vrhu kar osamljen…..snowcat
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.